Programska izhodišča biostatističnega centra

Biostatistični center je zaenkrat neformalna oblika delovanja statistikov na področju biomedicinskih ved. Glavni namen delovanja centra je dvig kakovosti in povečanje obsega biostatističnega znanja v Sloveniji. Ob tem pa smo si zastavili še nekaj ciljev:

1. Povečanje števila zaposlenih na področju biostatistike, kar je nujen predpogoj predvsem za povečanje obsega znanja in s tem za ustrezno strokovno pokrivanje kar največ področij biostatistike.
2. Vzpostaviti oz. naprej razvijati mednarodno sodelovanje in predvsem mlajšim kolegom omogočiti daljša bivanja v kakovostnih tujih biostatističnih centrih.
3. Sodelovanje slovenskih biostatistikov na strokovnem in raziskovalnem področju. Zgodovina statistične stroke v Sloveniji je praviloma zgodovina posameznikov, ki so vsak v svojem okolju našli energijo in željo za učenje, strokovni razvoj in raziskovalno delo. Zlasti za slednje je pravzaprav presenetljivo, da smo biostatistiki ob vsem ostalem delu (pouk, svetovanja, analiza podatkov) ter pomanjkanju tradicije in vzpodbude iz okolja vendarle ustvarili spoštljivo število originalnih prispevkov k statistični znanosti. Prepričani smo, da bomo v sodelovanju naredili še več, zato je združevanje pri raziskovalnih projektih eden temeljnih ciljev centra.

V okviru centra potekajo naslednje dejavnosti:

1. Strokovna predavanja in seminarji. Gre za redna mesečna predavanja oz. seminarje, ki jih pripravljajo domači in občasno tudi tuji strokovnjaki. Spekter predavanj je glede zahtevnosti zelo širok, edini kriterij je pravzaprav relevantnost za področje biostatistike. [Dosedanji dogodki]
2. Strokovno sodelovanje. Ker slovenski biostatistiki delamo na dokaj različnih področjih (biologija, medicina, biotehnika, farmacija), je jasno, da smo specializirani za različna področja statistike. Zato je smiselno, da se ob problemih, ki presegajo naše ožje področje, združimo in opravimo analize bolje, kot bi jih sami. Drugo področje strokovnega sodelovanja je skupno delo na razvoju programske opreme. Nekaj takšnega sodelovanja je bilo že v preteklosti (na primer funkcija koq), večina programske opreme pa je bilo seveda razvite individualno oz. znotraj ožjih skupin. [Programje]
3. Znanstveno raziskovalno delo. Čeprav je dokaj razvito, bi ga z združevanjem sil verjetno lahko še bistveno okrepili. To pomeni predvsem več člankov v statističnih (in morda epidemioloških) revijah. Pomembna oblika raziskovalnega dela bo z vpeljavo podiplomskega študija Statistika postalo delo na magistrskih in doktorskih nalogah, ki bi se seveda morala nadaljevati s članki. Ciljati moramo tudi na mednarodne projekte ter razmisliti o možnosti organizacije mednarodne konference (ISCB?) ali morda ožje usmerjenih mednarodnih strokovnih posvetovanj. [Raziskovalno delo]
4. Organizacija statističnih tečajev. Predvsem za interesente doma, občasno pa lahko organiziramo tudi mednarodno šolo.
5. Sodelovanje z drugimi, statistiki sorodnimi ali komplementarnimi področji. V Sloveniji je na primer zelo razvito področje podatkovnega rudarjenja, ki se s statistiko nujno dopolnjuje, zato bi morali sodelovati s takšnimi skupinami.

Spletne strani biostatističnega centra urejajo prof. dr. Janez Stare, asist. dr. Nataša Kejžar in doc. dr. Gaj Vidmar z IBMI.