Izlet IBMI v severno Istro, 20.9.2017

Ljubljana – Sočerga 1h 16 min (110 km), A1. Zborno mesto ob 8.30.

Sočerga – Buzet 17 min (10,5 km), D201. Odhod iz Buzeta ob 10.00.

Buzet – Roč, 11 min (9,5 km), D44. Odhod iz Roča ob 10.40.

Roč – Hum, 13 min (7 km), Aleja glagoljašev. Odhod iz Huma ob 11.50.

Hum – Pazin, 34 min (29 km), E751 (Ipsilon), cestnina, a ne za ta odsek. Odhod iz Pazina ob 13.30.

Pazin – Beram, 8 min (5,5 km), via Ul. Šime Kurelića in D48. Brez ogleda. Odhod iz Berma ob 13.45.

Beram – Sv. Marija na Škriljinah, peš 11 min (750 m). Odhod iz cerkve ob 14.30.

Beram – Motovun, 23 min (16,5 km), D48. Odhod iz Motovuna ob 16.00.

Motovun – Oprtalj, 20 min (11 km), via Livade. Odhod iz Oprtlja ob 17.00.

Oprtalj – Gračišče, 28 min (18,5 km). Prihod ob 17.30.

Večerja v Gračišču

Gračišče – Ljubljana, 1h 17 min (104 km)

Za srednjeveška mesteca v severni Istri obstaja mnogo skupnih značilnosti. Zgrajena so na apnenčastih osamelcih v flišnati podlagi. Večinoma so bila mesta že v prazgodovini naravna zatočišča o čemer pričajo številni arheološki ostanki od prazgodovine do zgodnje železne dobe. Prvi dokazani prebivalci so bili od zgodnje bronaste dobe Histri, narod nepojasnjenega izvora. Arheologi jih povezujejo s severnoitalijanskimi Veneti s primesmi Ilirov. Zaradi veselja do piratstva so jih podjarmili Rimljani, ki so histrionske naselbine povečali in utrdili. Potem so se na oblasti menjavali Bizantinci in Franki. Frankovski cesar je končno te kraje podaril Oglejskemu patriarhatu, zmotno prepričan v bližnjico v nebesa. Oglejski so veliko istrskih mest uredili urbanistično, povečali utrdbe in naredili mesta nezavzetna. Potem pridejo Benečani, ki tega ne vedo in podrejo obzidja in utrdbe, da jim Istra ne bi delala konkurence. Nekaj let kasneje se skregajo s Habsburžani in mesta ponovno še bolj utrdijo. Sledijo t.i. uskoške vojne, ko je velik del utrdb spet podrt. Uskoške vojne so bile resni vojaški spopadi na začetku 17. stoletja med Habsburžani in Benetkami, zanetili pa so jih uskoški gusarji, ki so se borili proti Turkom, podpirali pa so jih Benečani. Potem so Benečani začeli trgovsko sodelovati s Turki in Uskoki so plenili beneške ladje. Benečani so se maščevali nad habsburškimi ozemlji, Habsburžani so udarili nazaj, vmešali so se Španci, Uskokom pa tudi ni šlo na smeh, kajti civilno prebivalstvo v Istri je bilo zdesetkano. Sčasoma prevladajo Habsburžani, ki jim sledi Avstroogrska. Kratek čas so istrska mesta v Ilirskih provincah, ki ne porušijo ničesar, ker je bil sedež v Ljubljani. Avstrogrski sledi Italija, ki se pobere ob koncu 2. svetovne vojne.

Buzet

Stari del mesta Buzet leži na griču nad reko Mirno in je najvažnejše naselje severovzhodne Istre. Ohranjeno je dvoje mestnih vrat, glavna iz 1547 in severna iz 1592. Na terasi glavnega trga je v skalo izklesana ploščad, na kateri stoji 1784 obnovljena župnijska cerkev. Tu stoji ohranjen tudi eden najlepših istrskih vodnjakov.

Roč

Roč je mestece z dobro ohranjenim obzidjem in petimi obrambnimi stolpi, razen po arhitekturi pa je znan kot eno od središč glagolske književnosti, ki so jo tu gojili od 13. stoletja. Leta 1483 je bila tu natisnjena prva hrvaška knjiga, glagolski Kosinjski misal.

Še danes so v naselju tri cerkve, in sicer romanska sv. Roka, v kateri so freske iz 14. stoletja, gotska sv. Antuna opata iz 12. stoletja v kateri je v križe vgraviran znamenit Ročki glagolski abecedarij in župnijska sv. Bartula iz 1495. Na trgu stojijo renesančna hiša iz 1475, manieristična palača in mestna loža iz 18. stoletja.

Glagolica je staroslovanska pisava, prilagojena starocerkveni slovanščini, ki je nastala v 9. stoletju in bila v uporabi pri vseh južnih Slovanih, razen Slovencev. Izmislil si jo je Ciril iz dueta Ciril & Metod. V 12 stoletju jo je pri delu Slovanov nadomestila cirilica, drugi izdelek istega avtorja, pri delu Slovanov pa latinica. Hrvati so z glagolico vztrajali, marsikje do 19. stoletja, med drugim tudi zato, ker so bili edini katoliški narod, ki je imel bogoslužje v svojem jeziku, knjige pa v glagolici. O glagolici je veliko znanega, Wikipedija navaja 43. znanstvenih teorij o njenem nastanku. Hrvati dajo veliko na glagolico, edino brati je večinoma ne znajo. Na sliki je znamenita Baščanska ploća iz Baške na otoku Krku (vprašati Emila po izvoru razpoke).

Aleja glagoljašev

Med Ročem in Humom je 7 km dolga Aleja glagoljašev, v njihovo čast poimenovana in okrašena z desetimi kamnitimi spomeniki med leti 1977 in 1985.

Hum

Hum je mestece ob izvirih reke Mirne. Ime kraja izvira iz staroslovanskega "Hlm" (z gozdom porasli grič). Mestece (v turistične namene in brez dokazov) poimenovano »najmanjše mesto na svetu« je imelo že zelo zgodaj upravno neodvisnost, vsaj od 15. stoletja tudi voljenega župana in parlament. Volitve za župana so se ohranile do danes - vsi moški iz župnije v mestni loži izbirajo vaškega poglavarja, in sicer tako, da svoje glasove vrezujejo v leseno palico. V slovenskih hribih so takim palicam rekli rovaš in so bile namenjene štetju živine.

Ogleda vredna je romanska pokopališka cerkev sv. Jeronima (12. stoletje) s pomembnimi romansko-bizantinskimi freskami.

Pazin

Mesto Pazin leži na ravnici v središču istrskega polotoka. Stari del mesta leži nad strmim pečinami, pod katerimi se nahaja ponor rečice Pazinčice, znan kot Pazinska jama. Na strmi skalni steni, visoki okoli 120 m, nad ponorom stoji Kaštel (izvorno 9. stoletje, v 13. predelan). Pazinsko jamo so občudovali že stari potopisci, naprimer Valvazor.

Pod Kaštelom so hiše iz 15. do 17. stoletja, župnijska cerkev sv. Nikolaja iz 13. stoletja, pozneje preurejena v baročnem slogu. Zanimiv je mrežasti gotski obok prezbiterija s freskami, naslikanimi okoli leta 1460. Te freske sodijo v sam vrh pozno-gotskih likovnih del v Istri.

Pazin je bil prikrajšan za nekaj zanimivih vojn, ker je bil, za razliko od ostale Istre, od 9. stoletja večinoma v lasti koroških in dolenjskih grofov, že od 14. stoletja pa pod Habsburžani.

Beram

Beram je ena najstarejših stalno naseljenih naselbin v Istri. Še vedno je ohranjen antični radialni vzorec ulic. V veliki predzgodovinski nekropoli na južni strani beramskega griča so se (v 19. stol) začela prva arheološka izkopavanja v Istri. Kulturna bisera Berama sta župnijska cerkev sv. Martina v mestu in cerkvica sv. Marije na Škriljinama (na skalah) 10 minut hoje stran. V obeh so zelo lepe freske, še posebej v Marijini cerkvici. Za ogled se je treba dogovoriti v župnijskem uradu ali neposredno s ključarko Sonjo Šestan (+385(0)52 622903).

Cerkev Marije na Škriljinah

Cerkev svete Marije na Škriljinah je bila zgrajena v 13. stoletju, v 15. stoletju pa je Vincenc iz Kastva naslikal freske na notranjih stenah zgradbe.

Cerkev je danes znana predvsem po svojih 46 gotskih freskah, vključno z mrtvaškim plesom, ki pokrivajo površino približno 75 kvadratnih metrov ali skoraj celotno površino sten cerkvene ladje. Freske so med najpomembnejšimi slikami srednjeveške umetnosti v Istri

Vincenc iz Kastva, avtor mrtvaškega plesa v tej cerkvi, je verjetno oče Janeza iz Kastva, ki je leta 1490 naslikal večino fresk v cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah v Sloveniji, razen mrtvaškega plesa; avtor te freske je neznan.

Motovun

V Motovunu beneške utrdbe še vedno stojijo in po širokem obzidju je mogoče obkrožiti mesto. Vsi trije deli mesta so povezani s fortifikacijami, zgrajenimi med 14. in 17. stoletjem v romanskem, gotskem in renesačnem stilu.

Za poznorenesančno cerkev sv. Štefana je baje v 16. stoletju narisal načrte beneški arhitekt Andrea Palladio, kar ni kar tako. Palladio, pristaš stare rimske in grške arhitekture, kar je bilo v 16. stoletju moderno, je bil eden najvplivnejših arhitektov v zgodovini. Njegov stil je ostal mnogo desetletij vodilo najpomembnejšim arhitektom in primeri segajo od gradov ob Loiri do cerkve Sv. Pavla v Londonu in ameriškega Kapitola.

Pod mestom je tekla Parenzana, ozkotirna železnica, ki je od 1902. do 1935.  povezovala Poreč in Trst in vijugala od mesteca do mesteca po vsej severni Istri. Danes je Parenzana kolesarska pot.

Oprtalj

Kraj, ki je bolj znan po tartufih, kot po obzidjih. Od kulture je vredno videti vsaj cerkvico sv. Marije, severno in pri vznožju griča, ob cesti proti Bujam. Tudi ta je poslikana z zelo lepimi freskami slikarja Klerigina iz Kopra (15. stoletje).