Oglej, Gradež, naravni rezervat Isola della Cona (izliv Soče), 4.10.2019

Itinerar:

·         Ljubljana, odhod približno ob 7:00,

·         Srečanje na črpalki, 8:15, odhod s črpalke ob 8:45,

·         Oglej, prihod približno ob 9:45, ogled do 11:45, odhod proti Gradežu,

·         Gradež, prihod približno ob 12:15, ogled do 14:15, odhod proti Isola della Cona,

·         Isola della Cona, prihod približno ob 15:00, ogled do 16:30, odhod proti Selom na Krasu,

·         Sela na Krasu, večerja približno ob 17:30.

Ljubljana – Oglej, 134 km, 2 h

Pot: Razdrto, Vrtojba, meja, Gradiška (Gradisca d’Isonzo), Vileš (Vilesse), Oglej (Aquileia).

Zgodovina, pomen za slovenska ozemlja

Oglej je staro mesto, nastalo že v predrimskem obdobju, verjetno kot keltska naselbina. Leži ob reki Nadiži (Natissone). Za časa cesarja Avgusta (2. stoletje) postane eno največjih mest na svetu s več kot 100.000 prebivalci in eno najpomembnejših trgovskih pristanišč Zahodnega rimskega cesarstva. Danes ima 3.500 prebivalcev. Mesto so proti koncu Zahodnega rimskega cesarstva in zgodnjem srednjem veku napadala številna plemena s severa in vzhoda, od Markomanov v 2. stoletju do Alarov in Vizigotov v 4. stoletju. Atila je s svojimi Huni tako pedantno razrušil mesto, da se dolgo ni vedelo, kje je bilo. Prebivalci so pobegnili v lagune ter ustanovili Gradež in Benetke. Ko so mesto končno pozidali, so dobili veselje še Lombardi in Avari. Z Avari so v 6. stoletju prišli Slovani, Avari pobegnili, Slovani pa ostali.

Široka, plovna Nadiža je od rimskih časov korenito spremenila tok (tudi Soča ga je), pristanišče se je osušilo in prej cvetoče mesto je ohranilo le cerkveno vlogo.

Za Slovence je zgodovinski pomen Ogleja vezan predvsem na Oglejski patriarhat. Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom. Obsegal je velik del današnjega slovenskega etničnega ozemlja, kar je močno vplivalo na zgodovino Slovencev do leta 1751, ko je bil ukinjen. Njegova vloga kot usmerjevalca razvoja katolištva v širši okolici se je začela verjetno (v tajnosti) že v 1. stoletju n.št. Upravna in politična oblast patriarhata je veljala v različnih obdobjih na zelo različno velikih območjih; obsegala je najmanj Furlanijo, sever Italije in območje od reke Save do Postojne in Istre, v visokem srednjem veku pa tudi Tirolsko, Koroško in Štajersko. Sedež patriarhata je bil občasno tudi v Gradežu in Benetkah, odvisno od živahne narave osvajalcev.

Oglejska bazilika

Osrednja znamenitost oglejske bazilike so tla z dobro ohranjenim mozaikom z začetka 4. stoletja. Sklenjeni del mozaika v južnem delu bazilike ima 750 m² in naj bi bil največji v Zahodnem rimskem imperiju. Tretjina njegove površine je posvečena Jonovi zgodbi.

Vredna ogleda je tudi kripta, v kateri so vidni temelji najstarejše verzije bazilike in deli tedanjih mozaikov.

Oglej – Gradež

Po isti cesti naprej preko lagune v Gradež (Grado), 12 km, 15 min.

Mesto je deloma na otoku, deloma pa na dolgem polotoku. Nekoč je bilo predvsem ribiško mesto. V rimskih časih se mu je reklo ad Aquae Gradatae in je bilo vmesno pristanišče pred vplutjem v Nadižo in plovbo do Ogleja.

Basilica di Sant'Eufemia

Sedanja bazilika stoji na temeljih iz 4. stoletja. Znamenita je zaradi zelo dobro ohranjenih talnih mozaikov iz 6. stoletja. Zgradba kaže znake tipične zgodnje bizantinske arhitekture in je bila sedež gradeškega patriarha do konca srednjega veka.

Gradež – Isola della Cona – Sela na Krasu, 35 – 40 km

·         SP19 v smeri Tržiča (Monfalcone), do Soče, prečkamo Sočo, takoj za mostom desno na Isola della Cona (Riserva naturale della Foce dell' Isonzo).

·         Krajši, enourni krožni ogled naravnega rezervata. Otok Cona leži med naravnim tokom Soče (Sdobba) in umetnimi kanali (Quarantia), ki prevzemajo vodo ob poplavah. Te niso načrtovane za začetek oktobra 2019. Značilna za rezervat so mokrišča z značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, predvsem ptiči in komarji. Pred leti so v rezervat naselili tudi kamarške konje.

·         Nazaj na SP19, čez Tržič (Monfalcone), desno na SS14 in po stari cesti proti Gorici.

o   Varianta A (bolj divja in krajša): v Jamljah (Jamiano) na mejni prehod, v Brestovico in po zelo strmi cesti v Sela na Krasu.

o   Varianta B (bolj pohlevna, a daljša): naprej po stari cesti proti Gorici, malo naprej od Devetakov (Devetachi) na mejni prehod, potem v Opatje selo, Hudi Log, Korita in Sela na Krasu.

Večerja na kmečkem turizmu Pri Krčarju