Pot do kopul je tlakovana (tudi) z modeli udarov

Po Sklarovem izreku (1959) lahko vsako stohastično odvisnost modeliramo s pomočjo kopul. Kopule porojene z modeli udarov sta prva vpeljala Marshall in Olkin leta 1967 v enem najbolj citiranih člankov področja. Velik korak na tej poti pomeni Marshallov članek iz leta 1996, naslednji pomembni korak pa so naredili Durante, Girard in Mazo leta 2015. Vpeljali so splošen okvir v obliki stohastičnega modela, ki pojasni večino z udari porojenih kopul. Številne uporabe teh modelov so našli v zadnjih pol stoletja od nastanka, tudi uporabe v bio statistiki. V predavanju bomo predstavili nekatere novejše kopule te vrste, med drugim maksmin kopule in zrcalne maksmin kopule, pa tudi nekatere lastnosti in uporabe teh kopul. Presenetljivo v zvezi s temi kopulami je dejstvo, da za razliko od Marshallovih niso vselej singularne. Slovenska skupina z IMFM se je samo v dveh letih prebila v sam vrh raziskav tega področja matematične statistike z 10 nastopi na konferencah (od tega 2 vabljeni plenarni predavanji) in z vzpostavitvijo mednarodnega sodelovanja s petimi evropskimi in kanadskimi univerzami.