COVID-19 v Sloveniji: od zgodbe o uspehu do katastrofe. Kaj se lahko naučimo?

V prvem (spomladanskem) valu pandemije virusa SARS-CoV-2, je bila Slovenija med najmanj prizadetimi državami. Situacija se je drastično poslabšala v drugem (jesenskem) valu. Glede na število umrlih na prebivalca se je Slovenija uvrščala med najbolj prizadete države in to kljub dejstvu, da so bili v drugem valu sprejeti strogi nefarmacevtski ukrepi za zajezitev epidemije. Z verjetnostnim modelom, ki smo ga razvili za potrebe te študije, smo preučevali ali in kako spremembe v mobilnosti prebivalstva ter aktivno sledenje stikom lahko pojasnijo razlike v poteku epidemije med prvim in drugim valom. Pri ocenjevanju modela uporabljamo podatke o številu umrlih bolnikov, številu hospitaliziranih bolnikov, bolnikov na intenzivni negi, itd. (podatki iz Sledilnika), ter dovolimo, da je hitrost prenosa virusa, med drugim, odvisna od sledenja stikom in mobilnosti (podatki iz Google Mobility Reports). Naši rezultati kažejo, da bi bil potek epidemije v drugem valu lahko podoben kot v prvem valu, če bi tudi v drugem valu sprejeli ukrepe v podobni fazi epidemije, kot smo jih v prvem valu. Nasprotno, večje omejevanje mobilnosti in vztrajanje pri enaki časovnici sprejemanja ukrepov, ne bi bilo tako uspešno. Na predavanju bomo podrobno predstavili uporabljene podatke, predlagani model ter ključne rezultate, ki so nam potencialno lahko v pomoč, da se bomo v prihodnje lahko bolj uspešno spopadali z epidemijo.

Link to videoconference:

Join Zoom Meeting

https://upr-si.zoom.us/j/88209707831?pwd=elRSVXVCWEpjSGxYTllOZG9IL3E2QT09

Meeting ID: 882 0970 7831

Passcode: 144505