Nedavno smo v strokovnih revijah zasledili povabilo k udeleľbi na WONCI (99. Vabilo je bilo ąe toliko bolj privlačno, ker je srečanje Evropske regije potekalo na Palmi de Mallorci. Posebnost kongresa je bila, da so se prvič povezale vse evropske organizacije, ki kaj veljajo v druľinski/sploąni medicini: EURACT (The European Academy of Teachers in General Practice), Equip (The European Network on Quality Assurance), EGPRW (The European Network on Research in General Practice) in Europrev (The European Network on Prevention and Health Promotion.

Slovenska sploąna/druľinska medicina je ľe nekaj let enakopravna in uveljavljena članica vseh naątetih organizacij, zato ne preseneča, da smo na glasovanju za kandidaturo WONCA 2003 premagali Nizozemce, Portugalce in Grke. Po predstavitvi znamenitosti Slovenije, ki jo je izvrstno opravila Gordana ®ivčec Kalan, je bila odločitev jasna. Zmaga je nato slovenske predstavnike spremljala na vsakem koraku srečanja.

Ker je ąlo za prvo skupno druľenje, je razumljivo, da smo na plenarnih zasedanjih precej govorili o "graditvi mostov" oziroma o tem, kako v druľinski medicini povezovati poučevanje, raziskovanje in kakovost. Tudi na področju te hitro razvijajoče se stroke, ki v praksi "reąuje" po grobih ocenah do 70 % kliničnih problemov, zaradi katerih pacienti obiąčejo zdravnika, opaľamo pomanjkanje strokovnih smernic. Spodbuditi bi morali tudi vedno več raziskav, s katerimi bi dodatno utrdili druľinsko medicino kot akademsko stroko.

Asist. Danica Rotar Pavlič, dr. med.

Plenarnim zasedanjem so vsak dan sledila srečanja posameznih organizacij. Ker sem se na Palmo de Mallorco odpravila kot nacionalna predstavnica v Zdruľenju za raziskave v sploąni/druľinski medicini, se bom v tem poročilu osredotočila predvsem na raziskave. V treh dneh smo lahko prisluhnili predstavitvam tridesetih raziskav in si v raziskovalnem delu ogledali 17 posterjev. Vse raziskave so morale ľe pred kongresom skozi sito strogih ocenjevalcev, ki so izločili precej raziskovalnih prispevkov. V okviru pestrega programa je bilo predstavljenih 69 posterjev. Za najboljąe 4 so bile razpisane denarne nagrade, ki so jih organizatorji podelili ob zaključku. Vodilni predstavniki posameznih organizacij so zato na začetku srečanja izmed nacionalnih predstavnikov predlagali nekaj "ocenjevalcev". V peąčico, ki je za zdruľenje EGPRW ocenjevala predstavljene posterje, sem bila izbrana tudi jaz. Dobila sem vpraąalnik, ki je poleg ustreznosti raziskovalne metodologije vseboval vpraąanja o inovativnosti raziskave in o grafičnem prikazu. Nekaj vpraąanj se je nanaąalo tudi na to, kako je raziskovalec svoje delo predstavil.

Slovenci smo se na Palmi de Mallorci predstavili s tremi posterji. Mateja Bulc in Gojmir ®orľ sta analizirala vpliv čakanja (waiting time) na zadovoljstvo pacientov. Obseľna ątudija, v kateri je bilo vključenih 2223 vpraąalnikov, je pokazala, da so pacienti, ki obiskujejo ambulante, v katerih se za obisk vnaprej dogovorijo, veliko bolj zadovoljni. Sistem "naročanja" je veliko bolj učinkovit v zasebnih ordinacijah kot v javnih ustanovah, čeprav se dolľina konzultacije ne razlikuje. Avtorja sta ugotovila, da prihaja v sistemu naročanja do manj motečih zunanjih dejavnikov. Če bomo torej prisluhnili izsledkom njune raziskave, bi bilo dobro, da v celotnem osnovnem zdravstvu uvedemo sistem naročanja, s čimer bomo občutno skrająali čakalno dobo in povečali zadovoljstvo pacientov.

Poster z naslovom Pregled erektilnih disfunkcij v Sloveniji je bila druga predstavitev istih avtorjev. V raziskavi, v katero je bilo vključenih 591 pacientov, sta avtorja ugotovila, da je kar polovica moąkih nad 40 let navajala teľave z erektilno funkcijo, samo 2,3 % pa zaradi te teľave iąče zdravniąko pomoč. 24,4 % pacientov bi se pri reąevanju teľav dogovorilo z zdravnikom sploąne medicine, 11,5 % bi za nasvet zaprosilo specialista in 16,3 % bi se pogovorilo s svojim partnerjem. Pacienti so odgovarjali tudi na vpraąanje, kaj je vzrok za njihove teľave: 27 % se jih je opredelilo za sladkorno bolezen, 23,5 % jih je navedlo stresno ľivljenje, 16,8 % pa je kot razlog za erektilno disfunkcijo navedlo teľave v partnerskih odnosih.

Zelo zanimiv je bil poster Tonke Poplas in Igorja ©vaba, ki je nastal na podlagi kvalitativne analize poročil ątudentov, ki so v okviru predmeta socialna medicina pisali o tem, kaj jim pomeni pojem sploąna medicina. Poročila so ątudenti oddali ąe pred ustanovitvijo Katedre za druľinsko medicino. Analiza je pokazala, da ątudenti niso bili seznanjeni niti z načinom dela in niti z vsebino dela v sploąni medicini, kar je ąe en dokaz, kako nujna je bila ustanovitev katedre za druľinsko medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani.

V grobem bi lahko raziskave razdelili v naslednje vsebinsko zaokroľene sklope: komunikacija zdravnik - bolnik, zdravje in socialna skrb za paciente, zadovoljstvo pacienta in zdravnika, učinki zdravniąkih intervencij, predpisovanje zdravil, organizacija in izvedba raziskav v osnovnem zdravstvu.

Sploąna ugotovitev raziskovalcev je bila, da bi morali zdravniki in drugi zdravstveni sodelavci ąe izboljąati svoje komunikacijske sposobnosti. Tudi v tistih drľavah, v katerih katedre za druľinsko medicino niso novost in kjer ľe leta poteka izobraľevanje ątudentov o sporazumevanju, ugotavljajo, da pacienti ne izrazijo vseh razlogov za obisk in vseh pričakovanj. Morda bi jih zdravniki morali pri tem bolj spodbujati.

Ker je druľinska medicina v ątevilnih drľavah ľe utečena praksa, se je veliko raziskav nanaąalo ne le na odrasle paciente, ampak na vsakega druľinskega člana (npr. "Pričakovanja starąev, ki so v deľurno sluľbo priąli zaradi vnetja dihalnih poti otroka", ali pa "Nevąečnosti, ki se pojavijo ob rojstvu otroka", "Dojenje", "Druľinski zdravniki - vzgojitelji starąev predąolskih otrok".)

Zanimivo je tudi, da se na mednarodnih srečanjih vedno pogosteje pojavljajo predstavitve raziskav o posameznih etničnih skupinah. Njihove verske in kulturne vrednote se pogosto zelo razlikujejo od drugih prebivalcev in neredko jih njihov lečeči zdravnik ne pozna. Naslov ene od izjemno zanimivih predstavitev je bil Kvalitativna raziskava kulturnih vrednot: puąčanje krvi (blood-lettung) in jemanje krvi (blood sempling) med etiopskimi imigranti v Izraelu. Izjemna je bila predstavitev vloge tradicionalnih medicinskih metod in zdravilnosti same izvedbe posega. Se ta naravnanost pojavlja tudi pri tistih pacientih, ki neutemeljeno vedno znova prosijo (zahtevajo), naj jih zdravnik poąlje na preiskavo krvi?

Veliko bi lahko napisala ąe o drugih izsledkih raziskav, ob katerih se mi je vedno znova porajala misel, da vse premalo koristnih zaključkov udejanjimo v praksi. Morda je takąno stanje posledica dejstva, da gre v dejavnosti sploąne medicine za kompleksne stvari in bi za spremembo stanja morali vplivati na več dejavnikov (npr. uvedba sistema naročanja).

Vsi udeleľenci smo bili navduąeni nad visoko strokovno ravnjo srečanja. Na dober odziv je naletela tudi novost, da bi vsake tri leta organizirali srečanja vseh zgoraj navedenih organizacij in s tem udeleľencem omogočili, da se seznanijo z novostmi na področju kakovosti, raziskovanja, poučevanja in preventive. Slovenski zdravniki druľinske/sploąne medicine smo se vračali s podobnimi občutki, ob tem pa smo ľe začeli razmiąljati, kakąen program bomo pripravili za WONCO 2003, ko bomo v Ljubljani gostili več tisoč zdravnikov druľinske medicine.

	prejąnji članek	naslednji članek