Grčija

V parlamentu je osnutek zakona, ki bo med drugim določal, da je drľava odgovorna za organizacijo in izvajanje mer in ukrepov za ohranjanje ustnega zdravja. Zdruľenje bo pripravilo pravila obnaąanja za svoje člane. Imajo samo specializacijo iz maksilofacialne kirurgije, ki traja 4 leta. Glavni grąki problem: več kot 500 grąkih ątudentov je ątudiralo stomatologijo v Beogradu. Vrnili so se v Grčijo in sedaj zahtevajo, da se jim stopnja ątudija in ľe narejeni izpiti v Srbiji priznajo. Podoben problem so ľe imeli ob krizi v Bosni.

Nemčija

Zelo radi govorijo o zaąčiti pacienta. Zbornica je organizirala strokovne posvetovalnice za paciente, kjer dobijo nevtralen nasvet. Nekatere posvetovalnice delajo v sodelovanju z ustanovami za zaąčito potroąnikov. Pacienti dobivajo pisna navodila o svojih pravicah.
Zavarovalnice hočejo v katalog storitev vnesti čim več storitev.

Norveąka

Premalo zobozdravnikov je pripravljeno delati na deľeli. Vpeljujejo sistematično podiplomsko izobraľevanje. Za zdaj bo prostovoljno. Gerostomatologija in oralna medicina sta predvideni kot najbolj zanimivi temi v začetku tega izobraľevanja.

Portugalska

Za Brazilce na Portugalskem je drľava uvedla dodatne tečaje, preden jim priznajo diplomo. Imajo tudi zasebno fakulteto.

©vedska

Nezaposlenost zobozdravnikov pada. 700 zobozdravnikov je zapustilo drľavo in odąlo največ na Norveąko in v Veliko Britanijo. Sekcija spodbuja kampanjo o informiranju ljudi o povezanosti parodontalne bolezni s sploąnimi boleznimi. Uvedli so svetovalne obiske.

Madľarska

©tevilo prebivalstva pada. ©tevilo specialistov ne naraąča. Le nekaj je specialistov parodontologov, ki so zaposleni samo na fakultetah. Imajo higieničarje. ©ola traja 2 leti in diplomanti lahko delajo le pod nadzorom zobozdravnika. Ustanovili so Nacionalni komite. Uvedena je glavarina. Zobozdravniki dobijo 30 % denarja za glavarino, za 70 % pa morajo narediti storitev.

Belgija (Flamsko zobozdravniąko zdruľenje)

Zobozdravniki so poviąali ceno storitev. Na 3 flamske stomatoloąke fakultete je bilo v letu 1998 samo 26 novih ątudentov. To je bilo priporočilo stroke, saj je mladih zobozdravnikov dovolj. Uvedli bodo prvo specializacijo: ortodontijo.

Italija

Glavni problem je preveliko ątevilo zdravnikov (ki delajo kot zobozdravniki) in zobozdravnikov.

Izrael

Močno so povečali organizacijo podiplomskih tečajev in izpopolnjevanj. Zelo so se trudili, da bi zakon prepovedoval, da je lahko nezobozdravnik lastnik ambulant, ki samo zaposluje zobozdravnike. To je zdaj v Izraelu ąe mogoče.

Hrvaąka

Zavarovalnica podpiąe pogodbo samo s tistim zobozdravnikom, ki prevzame skrb za 1250 pacientov (v drľavni sluľbi) in 800 pacientov (kot zasebnik). Zasebniki najemajo prostore v zdravstvenih domovih.

Čeąka

Po koncu ątudija morajo zobozdravniki delati pod mentorstvom. Mentorje določi Zbornica. Na koncu je praktični in teoretični izpit. To je garancija za samostojno delo. Vse dokumente, ki jih izda Zbornica, prizna tudi drľava. ©tudij na fakultetah traja 6 let.

Finska

Drľavni zobozdravniki delajo za prebivalce do 19. leta starosti. nato pa skrb za njih prevzamejo zasebniki. Nekaj stroąkov prispeva drľava.

Zdruľeno kraljestvo

V Zdruľenem kraljestvu je okoli 30.000 zobozdravnikov. 20.000 je praktikusov. 500 je čistih zasebnikov. Razmerje: 1 na 1.814 pacientov.

Več kot 80 % zobozdravnikov je mlająih kot 50 let.

Zobozdravstveno varstvo za otroke in nosečnice je brezplačno. Le pol jih je registriranih pri zobozdravnikih.

Okoli 5 milijonov na leto je bolečinskih obiskov. 95 % odraslih ima vsaj eno od ustnih bolezni, a le 10 % ima tudi teľave.

Priznanje diplom

Komisija, ki je zadolľena za izvedbo priznanja diplom iz ne - EU drľav, je ľe naredila nekaj ogledov - nazadnje na Madľarskem - Pecs. Nastopajo veliki problemi, četudi se je denar za financiranje teh ogledov naąel.

V začetku je bil leta 1996 poslan na 55 stomatoloąkih fakultet v osrednji in vzhodni Evropi natančen vpraąalnik o vsebini in trajanju ątudija. Priąlo je 23 odgovorov.

Zaključki

• 10 fakultet izpolnjuje osnovne zahteve ątudija v EU;
• predklinični predmeti imajo v glavnem premalo ur;
• 8 fakultet ľeli ogled nostrifikacijske komisije EU.

Pozitivno:

• ľe v prvem letniku so vključeni v preventivo;
• dobro pripravljen predklinični ątudij.

• več učiteljev.

1. Politika mora v sodelovanju s stroko določiti spodnjo raven znanja članov zobozdravniąke delovne skupine.
2. Drľavno financiranje storitev mora biti urejeno tako, da lahko pacienti izbirajo med več moľnostmi.
3. ERO zelo zaskrbljen spremlja omejitve v zvezi s financiranjem zobozdravstva po Evropi. Trpanje storitev v budľet vodi sicer v racionalizacijo, ogroľa pa kakovost in moľnost svobodne izbire. Na Bledu zbrani priporočajo, da se določi jasna meja med osnovnimi storitvami, ki naj jih financira drľava, in tistimi, ki jih mora plačati pacient, saj v stomatologiji lahko doseľemo rehabilitacijo na različnih ravneh in zato z različnimi finančnimi vloľki. Zbrani na Bledu tudi pozivajo regionalne zdravstvene politike in zavarovalnice, da pri odločitvah o obsegu in načinu financiranja zobozdravstva obvezno sodelujejo z nacionalnimi strokovnimi zdruľenji. Nacionalna zobozdravniąka zdruľenja bodo o tem poročala odgovornim uradnikom komisije v Bruslju, ki je zadolľena za usklajevanje zdravstvenih sistemov v drľavah EU.
4. Zobozdravnik - svobodni poklic

Zbrani predstavniki zobozdravnikov iz Evrope poudarjajo, da je prosta izbira zobozdravnika osnovna pacientova pravica. Med pacientom in zobozdravnikom ne sme stati tretja oseba - ustanova. Zobozdravnik je povsem svoboden pri izbiri zdravljenja, nosi pa pri tem vso strokovno odgovornost. Vse člane svoje delovne skupine mora zobozdravnik tudi strokovno izobraľevati ali jim tako izobraľevanje omogočiti. Odločitev med osnovnim in dodatnim programom je politična odločitev. Drľava naj to sama definira in pove zavarovancem. Samo za to osnovno varstvo tudi lahko drľava določi ekonomske cene.
5. Nove tehnologije

Telematika je tudi v zobozdravstvu vse bolj prisotna. Vedno več kolegov po Evropi uporablja računalnik, in sicer ne le za registracijo pacientov in finančno poslovanje, ampak tudi za posvetovanje na daljavo s strokovnjaki, ki lahko prek link-povezav spremljajo pacienta na daljavo v ľivo in ustrezno svetujejo. Najdlje so pri tem priąle skandinavske deľele. Predvsem veliko uporabljajo teleradiologijo. ERO komisija za telematiko priporoča, naj gre razvoj v prid pacienta in moľnosti boljąe diagnostike in zato tudi zdravljenja, ne pa v prid povečane moľnosti nadzora s strani zavarovalnic. Priporočajo tudi, da nobena firma, ki prodaja računalnike in ustrezne programe, ne pokriva več kot 30 % trga ( prisotne naj bodo vsaj 4 firme ), saj samo tako lahko zaąčitimo, da ne pride do monopolizacije.

	prejąnji članek	naslednji članek