Slovensko ortodontsko druątvo je 14. maja 1999, v veliki predavalnici tovarne Lek organiziralo seminar "Osnove fisknih ortodontskih aparatov, ki ga je vodil prof. dr. Franc Farčnik, dr. stom., predsednik znanstvenega odbora SOD. Seminar je bil namenjen predvsem ortodontom, ki ąe niso imeli priloľnosti uporabljati fiksne tehnike in specializantom čeljustne in zobne ortopedije. Fiksna tehnika postaja nepogreąljiva v ortodontski ambulanti: Kdor jo zavrača, se zavestno odpoveduje delu svojih pacientov.

Enodnevno druľenje je po programu vsebovalo dopoldanski teoretični in popoldanski praktični del. V teoretičnem delu smo se seznanili z bistvom fiksnih ortodontskih aparatov, z bioloąkimi osnovami ortodontskih premikov zob, z biofizikalnimi zakonitostmi v ortodontiji ter z osnovnimi elementi fiksnih ortodontskih aparatov.

Bistvo fiksnih ortodontskih aparatov je, da s primerno silo premikamo zobe iz nepravilnega v pravilni poloľaj v vseh smereh v prostoru, kar jim omogoča posebna konstrukcija in posebni sestavni deli. Glavni sestavni deli fiksnega ortodontskega aparata pa so: lepilo, ľični lok, nosilec (brecket) in vez (ligatura). Izvor sile je proľen, elastičen ľični lok, potem ko ga ortodont z deformiranjem aktivira. Da bi aktiviran lok deloval, sproąčal silo, je zelo pomemben tudi nosilec. Pri aktiviranju ľičnega loka ortodont prenese energijo rok na ľični lok, ta jo nato prenese prek nosilca na zobe oziroma obzobna tkiva. Ko začne sila elastičnega loka delovati na zob, je ustvarjena moľnost, da se zob zaradi pregraditve obzobnih tkiv začne premikati. S premikanjem zob je povezano tveganje za poąkodbe obzobnih tkiv. Ortodont se mora zavedati, da kljub uporabi pravilne tehnologije in optimalnih sil lahko pride do poąkodb. Na to je treba pacienta opozoriti, potem pa naj se sam odloči, ali bo v ortodontsko obravnavo privolil ali ne.

Praktični del seminarja

Za premikanje zob je najpomembnejąe bioloąko dejstvo, da obzobna tkiva po določenem času na obremenitev prej reagirajo s procesom pregraditve kot zob. Ko zob premikamo, prihaja na strani pritiska do resorbcije in na strani tega do apozicije kosti. Na strani pritiska se periodontalna ąpranja zoľi, prehranjenost je veliko slabąa, kost se začne resorbirati zaradi celic osteoklastov. Vedeti moramo, da so posebno v prvih treh dneh pregrajevalni procesi zelo burni in povzročajo začasno majavost in s tem povezane bolečine. To je normalen pojav. praktik naj se zaveda, da uporablja primerno (največjo) silo, ki omogoča vsaj minimalno prekrvavitev tkiv. To so sile, ki sproľijo začetek pregraditve tkiv, ne da bi tkivo poąkodovale. Pri izbiri jakosti sile moramo upoątevati velikost povrąine korenine in čas delovanja sile. Pri tem je treba vedeti, da se v ąestih urah, ko se aparat ne nosi, pregrajevalni procesi ustavijo.

Delovanje fiksnega ortodontskega aparata si lahko ponazorimo z bazično mehaniko, ki temelji na treh Newtonovih zakonih (1. zakon je zakon vztrajnosti, drugi je zakon o gibanju). Pri uporabi fiksnega ortodontskega aparata sta pomembni dve sili: sila proľnosti in sila trenja. Lastnost proľnih materialov je, da se po prenehanju delovanja sile vrnejo v prvotni poloľaj (3. Newtonov zakon: Hookov zakon).

Vse odkar so se pojavili fiksni ortodontski aparati, so si ortodonti prizadevali, da bi dobili material, ki bi imel idealne uravnoteľene lastnosti: veliko proľnosti, majhno togost in visoko zmoľnost oblikovanja. To so diametralne lastnosti, ki jih je teľko zdruľiti, eno izključuje drugo. Togost in elastičnost sta nezdruľljivi lastnosti - bolj ko je neko telo togo, manj je elastično. Idealna ortodontska ľica bi morala imeti skozi vse obremenitve lastnosti delovanja po Hookovem zakonu. Poleg tega bi se morala tudi oblikovati. Raziskave so potekale v smeri pridobitve idealne ľice. Razvoj ortodontske ľice poteka vse od zlitin zlata, krom-nikljevih jekel, nitinola, prek beta-stabiliziranega titana, do superelastične japonske ľice - t. i. niti ľice. Oblikovali so jo v ortodontske namene. Odpira nov svet in nove moľnosti v ortodontiji in uvaja nov fizikalen pojem superelastičnosti. Kakąna je? ®ica postane proľna ąele pod vplivom delovanja sil, po koncu delovanja sil se vrne v prvoten poloľaj. Torej idealna priloľnost. Deformira se, ko nanjo deluje sila. Nanjo lahko delujemo le s konstantno silo in tudi če hočemo, ne moremo delovati s prekomerno silo. ®ica se vedno enako upira. Ko jo upogibamo, to počnemo vedno z enakim pritiskom. Superelastičnost je v zadnjih 20-ih letih najpomembnejąa novost v naąi stroki. Kaj pa togost? Potrebna je pri premikanju zob vzdolľ zobnega loka. Tej ľici lahko dodamo togost, ko to ľelimo. Med konca ľice, kjer ľelimo doseči togost, priključimo dve elektrodi in spustimo električni tok. ®ica daje toku upor in se zato segreje. Ko se ohladi, postane na tem mestu toga. Torej imamo pri isti ľici zdruľene vse tri lastnosti, ki jih potrebuje idealna ortodontska ľica. V sodobno ortodontijo je prinesla veliko spremembo tako pacientu kot ortodontu. Zmanjąana je moľnost tkivnih poąkodb ter ątevilo obiskov, raząirjena je moľnost uporabe fiksnih ortodontskih aparatov in skrająan je čas ortodontske obravnave. 

Udeleľenci seminarja

Sledila je profesorjeva podrobna razlaga osnovnih elementov fisknih ortodontskih aparatov pri tehniki ravnega loka, ekstraoralnega elastičnega tega ter instrumentarija, ki nam omogoča namestitev aparata.

Po krająem premoru smo nadaljevali s popoldanskim praktičnim delom. Udeleľenci seminarja smo imeli prvič moľnost teoretično pridobljeno znanje preizkusiti tudi praktično na izbranih pacientih, in sicer: priprava zob, izbira, prilagoditev in cementiranje obročkov, namestitev vratnega elastičnega tega, izbira in lepljenje nosilcev, vstavitev ľičnih lokov ter nameąčanje ligatur in navodila pacientom za vzdrľevanje aparata.

Prvi pogoj za začetek ortodontske obravnave je brezhibna ustna higiena, ki jo ovrednotimo z oralno-higenskim indeksom. Najkasneje v treh obiskih more biti njegova vrednost nič. Ustno higieno spremljamo tudi med in po končani ortodontski obravnavi. Če pacient ne vzdrľuje brezhibne ustne higiene, ortodontsko obravnavo prekinemo.

Ob zelo poučnem praktičnem delu na najbolj pogostih primerih, ki jih srečamo v ortodontski ambulanti, smo se seznanili z uporabo fiksne tehnike in se pripravili na laľje spremljanje začetnega Milačičevega seminarja ravnega loka, ki bo 2. in 3. julija 1999. 

	prejąnji članek	naslednji članek