V zadnjem času se je tudi med zdravniki raząirila nepravilna uporaba izrazov za motnje in bolezni, ki po nekaterih značilnostih spominjajo na bolezni odvisnosti. V mislih imam izraze, kot so "odvisnost od odnosov", "odvisnosti od hrane", "odvisnost od nakupovanja" in podobno. Oglejmo si, kaj o tem pravijo medicinske klasifikacije, po katerih naj bi zdravniki poimenovali bolezni - vsaj tiste, za katerih zdravljenje smo usposobljeni in pooblaąčeni.

V Sloveniji veljavna 10. revizija Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-10) ima bolezni odvisnosti zbrane v poglavju Duąevne in vedenjske motnje zaradi uľivanja psihoaktivnih snovi (F10-F19). Ta sklop vsebuje ątevilne raznovrstne motnje, ki se med seboj razlikujejo po izrazitosti in klinični obliki, a jih je vse mogoče pripisati uľivanju ene ali več psihoaktivnih snovi, te pa je mogoče ali pa tudi ne predpisovati kot zdravilo. Tretje mesto kode poimenuje omenjeno snov, četrto mesto pa opredeljuje klinično stanje. Kode velja uporabljati za vsako opredeljeno snov, treba pa je poudariti, da niso vse ątirimestne kode uporabne za vse snovi. Iz opisane skupine je izključena zloraba snovi, ki ne ustvarjajo odvisnosti (F55). Tako dobimo naslednjo klasifikacijo snovi: F10.- alkohol, F11.- opioidi, F12.- kanabinoidi, F13.- sedativi in hipnotiki, F14.- kokain, F15.- drugi stimulansi, vključno kofein, F16.- halucinogeni, F17.- tobak, F18.- hlapljiva topila, F19.- več drog in drugih psihoaktivnih snovi. ©tirimestne kode označujejo: .0 akutno zastrupitev, .1 ąkodljivo uľivanje, .2 sindrom odvisnosti, .3 odtegnitveno stanje, .4 odtegnitveno stanje z delirijem, .5 psihotično motnjo, .6 amnestični sindrom, .7 residualno ali pozno nastopajočo psihotično motnjo, .8 druge duąevne in vedenjske motnje, .9 neopredeljene duąevne in vedenjske motnje. Sindrom odvisnosti od določene psihoaktivne snovi bo torej imel ąifro F1x.2.

V MKB-10 pod ąifro F55 najdemo diagnozo Zloraba snovi, ki ne ustvarjajo odvisnosti. Tu lahko naątejemo dolgo vrsto zdravil in ljudskih sredstev, posebno pomembne skupine pa so: a) psihotropne snovi, ki ne ustvarjajo odvisnosti, kot na primer antidepresivi, b) odvajala in c) analgetiki, ki jih je mogoče dobiti brez recepta, kot na primer aspirin in paracetamol. Čeprav je navadno očitno, da je pacient zelo motiviran za jemanje snovi, se odvisnost ali abstinenčni simptomi ne razvijejo kot pri psihoaktivnih snoveh, ki so določene v F10-F19.

Oglejmo si ąe nekaj diagnoz, ki spominjajo na odvisnost. Pod ąifro F60.7 najdemo Odvisnostno osebnostno motnjo, za katero je značilno popolno zanaąanje na druge ljudi pri sprejemanju večjih ali manjąih odločitev, velik strah pred tem, da bi jih kdo zapustil, občutje nebogljenosti in nesposobnosti, pasivno podrejanje ľeljam starejąih in drugih ter ąibek odziv na zahteve vsakdanjega ľivljenja. Kaľe se pomanjkanje vitalnosti na intelektualnem in čustvenem področju. Pogosta je teľnja prevaliti odgovornost na druge.

Pod ąifro F63 najdemo zbirko diagnoz, ki so poimenovane kot Motnje navad in nagibov, med katerimi so: F63.0 Patoloąko hazardiranje, F63.1 Patoloąko poľiganje (piromanija), F63.2 Patoloąka kraja (kleptomanija), F63.3 Trihotilomanija, F63.8 Drugačne motnje navad in nagibov (intermitentna eksplozivna motnja), F63.9 Motnja navad in nagibov, neopredeljena. Kategorija motenj pod skupno ąifro F63 torej vključuje določene motnje vedenja, ki jih ni mogoče uvrstiti v druge kategorije. Zanje so značilna ponavljajoča se dejanja, ki nimajo jasne racionalne motivacije, jih ni mogoče nadzorovati in na sploąno ąkodujejo pacientovim lastnim interesom ter interesom drugih ljudi. Pacient opiąe, da je njegovo vedenje povezano z nagibi k dejavnosti. Vzrok teh motenj ni razumljiv, skupaj pa so zbrane zaradi ątevilnih podobnosti, ne zato, ker bi jih povezovale kake druge pomembne skupne značilnosti.

Nekateri med odvisnosti priątevajo tudi motnje prehranjevanja, ki jih v MKB najdemo pod skupno ąifro F50 in so podrobneje razčlenjene takole: F50.0 Anorexia nervosa, F50.1 Atipična anorexia nervosa, F50.2 Bulimia nervosa, F50.3 Atipična nervozna bulimija, F50.4 Preobjedanje, povezano z drugimi psiholoąkimi motnjami, F50.5 Bruhanje, povezano z drugimi duąevnimi motnjami, F50.8 Druge motnje prehranjevanja in F50.9 Motnja hranjenja, neopredeljena.

Tudi med motnjami spolnosti naj bi bila "odvisnost", a v MKB-10 nisem naąla diagnoze, ki bi vsaj spominjala na takąno motnjo. Morda se skriva v F52.7 (Prekomeren spolni nagon) ali pa v kateri drugi spolni disfunkciji. Najbrľ pa sem le ne sodijo spolne motnje, ki so posledica določene odvisnosti (na primer od alkohola).

V psihiatriji radi uporabljamo tudi klasifikacijo Ameriąkega psihiatričnega zdruľenja, in sicer DSM (Diagnostic and statistical manual of mental disorders). Od leta 1994 je v veljavi IV. izdaja, ki se v marsikateri diagnozi pribliľuje klasifikaciji MKB, kar velja tudi za področje odvisnosti. Te so zbrane v poglavju Substance-related disorders; ľe ime pove, da so to motnje, povezane z rabo snovi. Razdelitev snovi (ki so navedene po abecednem redu) je zelo podobna MKB, posamezne motnje pa so podrobno opisane.

Vpraąamo se lahko, kako so v DSM IV klasificirane "druge odvisnosti" oziroma kako so razvrąčene motnje navad in nagibov. Večina je zbranih v poglavju Impulse control disorders (motnje nadzora impulzov), kjer so kleptomanija, piromanija, patoloąko hazardiranje, trihotilomanija in intermitentna eksplozivna motnja. S ąifro 312.30 naj bi označili motnje impulzov, ki ne dosegajo kriterijev za specifično motnjo impulzov in za motnje, ki se pojavljajo tudi v okviru drugih bolezni, za katere so značilne motnje impulzov. Tako bi s to ąifro lahko označili tudi motnje, povezane z rabo snovi, parafilije, motnje osebnosti z impulzivnimi značilnostmi ter motnje pozornosti oziroma hiperaktivnost. American Society of Addiction Medicine (ASAM) v tej kategoriji kot primere navaja kompulzivno nakupovanje, ponavljajoče se samopoąkodovanje, neparafilične spolne odvisnosti (imenovane tudi spolne kompulzije), močno grizenje nohtov, kompulzivno praskanje koľe in nekatere motnje hranjenja (bulimija in prenajedanje).

Področje kompulzivnih motenj je zelo ąiroko in diagnostično (pa tudi terapevtsko) dokaj teľavno. Zato je mikavna hipoteza, da so motnje nadzora impulzov povezane z motnjami zaradi uľivanja snovi. Doslej ni bilo objavljenih raziskav, ki bi naredile neposredno primerjavo med temi motnjami, zato tudi ne moremo govoriti o mehanizmu takąnih povezav. Podobnosti v klinični manifestaciji obojih motenj so pripeljale do konstruktov, kot sta "vedenjska odvisnost" (angl. behavioral addiction) in "odvisnostne motnje" (angl. addictive disorders), ki sta v poljudni literaturi zamenjala teľe razumljive medicinske izraze in diagnoze. ®al jih nekritično povzema tudi veliko zdravstvenih delavcev in tako na določen način zavaja paciente.

Podobnosti med odvisnostjo od psihoaktivnih snovi in motnjami nadzora impulzov se kaľejo kot:

• ponavljanje ąkodljivega, nevarnega ali prijetnega vedenja,
• impulzi ali močna ľelja po ponavljanju (izvajanju) tega vedenja,
• moten uvid v nevarnosti oziroma posledice,
• pogosto pridruľene afektivne motnje,
• obsesivno-kompulzivni značaj teh motenj,
• podoben potek,
• visoka medsebojna komorbidnost, visoka skupna komorbidnost pri afektivnih motnjah, anksioznosti in motnjah osebnosti,
• druľinska obremenjenost in nevrobioloąka podobnost in
• podobno reagiranje na nekatera zdravila.

	prejąnji članek	naslednji članek