Dva dni in pol smo aktivno delali praktično neprekinjeno (tudi med skupnimi obroki in v odmorih), občasno v delovnih skupinah, večinoma pa plenarno. Organizator srečanja, prof. Helmut Helwig (Nemčija), ničesar ni prepustil naključju. Tako je v kongresnem hotelu Dorint ter v dodatnem programu izven njega vse potekalo natančno po načrtu. Udeleľba, ki je sicer v zadnjih letih vztrajno naraąčala (skupaj z večanjem ątevila novih evropskih drľav), je letos dosegla ątevilko 69 delegatov iz 26 drľav (ob gostu dr. Errolu Aldenu iz Zdruľenih drľav Amerike). Tako je zdruľenje pravzaprav nepričakovano hitro preraslo svoj statut, ki je bil zasnovan kot pravilnik dela majhne sekcije U.E.M.S. (Union of European Medical Specialists). Generalni sekretar CESP-a, Jos( Ramet (Belgija), je zato na sestanku predlagal dopolnitev temeljnega dokumenta zdruľenja.

Srečanje je vodil predsednik Denis Gill (Irska).

Prvi dan je bila pod vodstvom Rolanda Kurza (Avstrija) na sporedu delavnica o etiki v pediatriji.

Skupina je pripravila gradivo, ki naj bi bila osnova za usmerjena navodila o etičnem postopanju v pediatriji. Na plenarnem zasedanju se je nato razvila vsebinska razprava, ki je s poglobljenostjo presegla okvir plenarnega srečanja. Sploąno navodilo je bilo, da naj nacionalna zdruľenja pripravijo tudi lastne dokumente, ki so usklajeni s prakso v njihovih drľavah. Seveda ni bilo mogoče mimo perečih stalnic pogovorov o etiki v pediatriji kot so: opustitev zdravljenja, odločanje v ekstremnih okoliąčinah ter etiki v neonatologiji. Skupina bo dodelala sploąna načela in jih ponovno predstavila na naslednjem plenarnem srečanju CESP-a.

V petek, 14. maja, je dopoldan zasedal Evropski pediatrični odbor (European Board of Pediatrics, EBP), ki ga je vodil Jos( Ramet (Belgija). Uvodoma je pojasnil zgodovino in strukturo CESP-a in njegove povezave s krovnimi in sorodnimi organizacijami na ravni Evropske unije.

Predstavnika slovenskega zdruľenja za pediatrijo (David Neubauer in Borut Bratanič) sva se v drugem delu udeleľila dveh od treh hkrati potekajočih delavnic, kjer smo razpravljali o programih izobraľevanja pediatrov na primarni, sekundarni (B. Bratanič) in terciarni ravni (D. Neubauer). 

Plakat s srečanja delegatov CESP-a v Nemčiji (pozornemu opazovalcu ne bo uąlo, da je bila slovenska zastava natisnjena dvakrat).

Natančno izdelan program izobraľevanja na sekundarni pediatrični ravni je bil dokončan junija 1998, v Helsinkih. Cilji programa izobraľevanja so: pridobivanje ustreznega znanja in praktičnih izkuąenj iz etiologije, patogeneze, patofiziologije, simptomatologije, diagnostike, diferencialne diagnostike, terapije, rehabilitacije in preventive motenj in bolezni ter pridobivanje tehničnih spretnosti, ki so potrebne za kakovostno bolniąnično in ambulantno oskrbo otrok in mladostnikov. Skupina je izdelala izčrpen program na sploąni in na sekundarni ravni podspecialističnih podorčij v pediatriji. Program se ustrezno dopolnjuje s terciarnim - podspecialističnim programom pediatričnega izobraľevanja. Glede trajanja sekundarnega programa, ki se prične po treh letih skupnega izobraľevanja vseh pediatrov ("common trunk" ali triletno "skupno deblo"), sta bila dva predloga.

Po prvem predlogu bi trajalo izobraľevanje za bolniąnično, sekundarno raven specializacije iz pediatrije dve leti, po drugem eno leto, v obeh primerih pa bi se nato lahko nadaljevalo v eno leto izobraľevanja na izbrani terciarni pediatrični podspecialistični smeri. Od teh je do marca letos od UEMS-a uradno priznanih 5 pediatričnih podspecialnosti: pediatrična pulmologija, pediatrična gastroenterologija, pediatrična endokrinologija in diabetologija, pediatrična infektologija ter pediatrična revmatologija.

Terciarno podspecialistično pediatrično izobraľevanje je vodil Maximillian Zach iz Avstrije, sicer predsednik Sekcije za respiratorno medicino. Povedal je, da so zgoraj navedene uradno priznane podspecialistične veje pediatrije tudi podsekcije CESP-a. Na tokratnem sestanku EBP smo potrdili ąe dodatne podspecialnosti, in sicer neonatologijo, hemato-onkologijo in alergologijo. Za pridobitev posebnega statusa znotraj UEMS-a (in torej ločeno od CESP-a) si ąe vedno prizadevata pediatrična kardiologija in nevropediatrija. Po mnenju nekaterih poznavalcev politike in strukture UEMS-a za uvrstitev kot posebne sekcije nimata veliko moľnosti in se bosta na koncu vendarle morala zadovoljiti in sprijazniti z vključitvijo v CESP. Kar zadeva izobraľevanje na terciarni stopnji, bo vsaka podspecialnost pripravila in izdelala svoje smernice in jih posredovala pediatričnim zdruľenjem v vse drľave članice in opazovalke.

Helmut Helwig je popoldan vodil delovno skupino EBP za Nenehno zdravniąko izobraľevanje v pediatriji (NZI). Matthias Otto (Nemčija) je predstavil "Peadinform" - računalniąko omreľje za neprekinjeno izobraľevanje in strokovno povezovanje na področju pediatrične alergologije in ekologije. V tem okviru teče tudi elektronska pediatrična konferenca z več kot 2000 nemąko govorečimi udeleľenci.

Zelo zanimivo je bilo predavanje Errola Aldena o ameriąkem sistemu nenehnega izobraľevanja "PREP" in pripadajočo revijo Pediatrics in Review, ki ga poznajo tudi kolegi pri nas. Udeleľenci tega izobraľevanja redno prejemajo NZI kreditne točke. Včlanjenih je 55.000 ameriąkih zdravnikov in zahtevni sistem NZI pomaga voditi 300 zaposlenih pri Ameriąki pediatrični akademiji. Vodeno nenehno izobraľevanje so pričeli v sedemdesetih letih in imajo z njim zelo dobre izkuąnje. Po zaslugi Helmuta Helwiga je moľno izobraľevanje po sistemu PREP in z revijo Pediatrics in Review prek CESP tudi v Evropi (velja tudi za Slovenijo), po zniľani letni vsoti 300 US $. Program je moľno naročiti v pisni ali računalniąki obliki.

Martti Siimes (Finska) vodi NZI iz pediatrije na Finskem, kjer so v zadnjih letih ukinili vseh osem prej priznanih pediatričnih podspecialnosti. Ostajajo torej na skupni ravni sploąne pediatrije. Pri nenehnem strokovnem izobraľevanju uporabljajo sistem osebnih portfolijev. Izobraľevanje poteka v skupinah od 8 do 12 pediatrov, ki se pod vodstvom posebej izobraľenih mentorjev (tutorjev) srečajo osemkrat na leto. Na teh srečanjih najprej opiąejo osebno pediatrično zgodovino. Poglobijo se v področja svojega delovanja in ocenijo strokovne prednosti ter področja, kjer potrebujejo dodaten razvoj. Zberejo podatke za oceno svojega dela ter načrtujejo in udejanjijo projekt osebnega strokovnega razvoja. Tako nastane oseben portfolio, ki je dokument poklicne usposobljenosti pediatra. Portfolio ocenjuje zunanji ocenjevalec z vpraąalnikom na začetku in na koncu projekta ter enkratno navzočnostjo na skupinskem delu. Projekt, ki je cenejąi od drugih oblik NZI, za zdaj ąe eksperimentalno spremljajo in je doslej vanj vključenih 44 finskih pediatrov.

Delegati iz 26 evropskih drľav se zbirajo k plenarnemu zasedanju v kongresni dvorani hotela Dorint v Freiburgu.

V Nemčiji spremlja NZI iz pediatrije Helmut Helwig. Z natančnim vpraąalnikom so analizirali načine in časovni obseg NZI pri 1746 nemąkih pediatrih, ki so odgovorili na anketo. Večina obiskuje strokovne kongrese in seminarje, kjer je problem (kot je to pogosto tudi pri nas) premalo časa za strokovno razpravo po predavanjih.

Alan Craft (Anglija) je predstavil od vlade predpisani sistem NZI za angleąke zdravnike. Vlada je zahtevala NZI zaradi nekaj v medijih objavljenih strokovnih napak zdravnikov, ki so močno odmevale v javnosti. Sami NZI raje imenujejo CPD (constant professional development). Načrt CPD je individualen in ga zdravniki izdelujejo skupaj z delodajalci, ki morajo podpreti izobraľevanje zaposlenih (z denarjem in odsotnostjo od rednega dela). Delodajalec torej določi, kaj pričakuje od zdravnika, zdravnik pa si določi lastne izobraľevalne cilje. Po enem letu poteka lokalno ocenjevanje doseganja predhodno zastavljenih ciljev. Če je po tem času zdravnik izpolnil cilje, potrdijo njegovo licenco (recertified), sicer je potrebno ponovno izobraľevanje (retrained).

Zanimiva so bila poročila o NZI v drugih evropskih drľavah.

V Avstriji NZI redno poteka skupaj za sploąne zdravnike in specialiste. V triletnem obdobju morajo zbrati 100 kreditnih ur izobraľevanja.

V Estoniji imajo stari ruski sistem. Zbirajo kreditne točke in na 5 let potrdijo licenco zdravnikom. Nameravajo posodobiti ves sistem NZI.

V Grčiji vodi nenehno izobraľevanje poseben komite.

Na Cipru ni medicinske fakultete. NZI poteka v obliki sodelovanja na kongresih in seminarjih.

Irska ima podoben sistem NZI kot Anglija in vsak zdravnik prejme na leto 1000 irskih funtov za osebno strokovno izobraľevanje.

Norveąka ima premalo denarja za organizacijo sploąnega NZI.

©vedska: NZI poteka individualno z udeleľbo na predavanjih in seminarjih, nenehno izobraľevanje ni obvezno.

Portugalsko NZI poteka v bolniąnicah in v okviru pediatričnega zdruľenja, brez potrdila ali obvezne navzočnosti.

Poljska ima NZI ąe po tradicionalnem (ruskem?) načinu in načrtuje posodobitev sistema.

V ©vici, ki je imela pred letom z računalniąkim programom podprt, verjetno najbolje zastavljen sistem NZI v Evropi, se je zgodilo nenavadno nazadovanje. Nemąko govoreči pediatri so z argumenti, da je omenjeni sistem NZI predrag in prezapleten, dosegli zmanjąanje programa v preprost portfolio (zapisnik o strokovnem izobraľevanju čez leto).

Danska nima uradnega obveznega NZI.

Madľarska dela na uvajanju NZI s preizkusom znanja na koncu izobraľevalnega leta.

©panija ima NZI različno organiziran po pokrajinah. Najbolje je v Kataloniji, kjer imajo sistem portfolijev, drugod ni obveznega in nadzorovanega NZI.

Francija ima obvezno NZI za vse zdravnike - s problemom financiranja, saj letos minister za zdravstvo ni več podpisal financiranja NZI in je nastala v drľavi izobraľevalna zmeda.

Nizozemska ima drľavni urad za NZI, kjer so polno zaposleni trije usluľbenci. Zdravniki morajo zbrati po 60 točk (izobraľevalnih ur) na leto. Na 5 let preverijo uspeąnost NZI in podaljąujejo licence. Vsak zdravnik ima 10 dni dopusta za izobraľevanje in na leto mu pripada 5000 US $ za NZI. Vsako leto potekajo prostovoljni specialistični izpiti (po zaključku specializacije ni potreben specialistični izpit in ga odklanjajo tudi v bodoče).

Slovaąka ima tradicionalni sistem NZI.

Čeąka ima urad s 30 zaposlenimi za NZI. V 3 letih morajo zdravniki zbrati 600 kreditnih točk. Prvič bodo ocenjevali NZI v letu 2001.

Luksemburg nima obveznega NZI, se je pa 20 % pediatrov (od skupno 40 kolegic in kolegov) naročilo na ameriąki PREP sistem izobraľevanja.

V Turčiji dela 6000 pediatrov, ki imajo drľavno vodeno NZI. Interes za izobraľevanje je velik posebno med zasebnimi zdravniki.

Latvija ima program recertifikacije pediatrov na 5 let. Sistem je zasnovan na spremljanju znanja s pomočjo izbirnih pisnih vpraąanj (MCQ).

Belgija nima obveznega NZI. Na 3 leta neobvezno ocenjujejo znanje pri pribliľno 75 % pediatrov. Načrtujejo obvezno NZI za vse zdravnike. Izobraľevanje poteka v lokalnih diskusijskih skupinah po 10 - 25 zdravnikov, kjer ątirikrat na leto primerjajo in razpravljajo o svojem delu. Obvezna navzočnost je na najmanj dveh skupinskih razpravah (predstavitvah zapletenih primerov ali novostih).

Na koncu dela skupine za NZI je bil izvoljen za novega predsednika Alf Nicholson (Irska).

Ob strokovnem delu, je bilo ľivahno tudi ob večerih. Tokrat je druľba pediatrov za mizo v najstarejąi nemąki gostilni "Roter B(ren", ki je praznovala 1000-letnico delovanja. Od leve: dr. D. Neubauer (Slovenija), dr. A. Craft s soprogo (Anglija), dr. R. Voutilainen (Finska), dr. D. Harvey (Anglija) in dr. A. Biver (Luksemburg).

Sobota je bila namenjena sestankom v zvezi s CESP-om. V uvodnem delu smo posluąali kratka poročila predsednika (D. Gill), glavnega tajnika (J. Ramet) in blagajnika (L. Deflandre) (njegovo poročilo o pozitivnem stanju na računu je sproľilo sploąno odobravanje) o delu v preteklem letu. Temu so sledila poročila različnih delovnih skupin CESP-a. Ponovno smo se lahko prepričali, da je najaktivnejąa delovna skupina o etiki v pediatriji, predvsem zahvaljujoč njenemu predsedniku, Ronaldu Kurzu iz Avstrije, ki je s svojim prispevkom o etiki sodeloval tudi na 2. slovenskem pediatričnem kongresu, leta 1998, v Bernardinu. Skupina je izdelala (ne pa ąe povsem uskladila) dve pomembni listini, in sicer Listino o stanjih, ki terjajo odločitev o opustitivi, prenehanju ali nadaljevanju podpore ľivljenjskih funkcij pri hudo prizadetem otroku in Listino o povezavi med pediatri in komercialnimi podjetji (zlasti farmacevtskimi), obnaąanjem v takih komunikacijah in o etičnih načelih izrabe finančnih sredstev ter drugih oblik podpore. Obe listini smo posredovali tudi slovenski komisiji za medicinsko etiko s proąnjo za njihove pripombe. Poročila so potem imele ąe skupine za imunizacijo, preprečevanje nezgod in za adolescentno medicino. Seznanili pa smo se tudi o povezavah CESP-a z drugimi organizacijami in zdruľenji, zlasti z UNEPSA (Union of National European Pediatric Societies), z APEE (Association for Paediatric Education in Europe) in skupino mladih specializantov pediatrije (PWG) ter o skupnem kongresu, ki bo od 18. do 21. marca 2000 v Rimu in se bo imenoval Europediatrics. Na tem kongresu, s katerega vsebino nas je podrobno seznanil predstavnik Italije v CESP-u (A. Rubino), bo veliko časa namenjenega tudi predavanjem o NZI v pediatriji.

Zelo uspelo srečanje smo zaključili z napovedjo naslednjih dveh letnih sestankov CESP-a, ki bosta maja, in sicer leta 2000 na Portugalskem in leta 2001 na ©vedskem.
 

	prejąnji članek	naslednji članek