Ni ga slovenskega zdravnika ali zobozdravnika, ki bi se lahko pritoľil čez izbor strokovnih, znanstvenih ali druľabnih srečanj, ki se ponujajo v domačih logih. ®e hiter pogled, ki zdrsi čez rumene in modre strani v Izidi, povsem zadostuje za temelj tej trditvi. Zakaj se torej v naąi popolnosti in samozadostnosti ozirati čez meje (in to celo juľne!)? Ne, ne bom govoril o sponzoriranem ... - ooops - seminarju ali čezoceanskem izobraľevanju ali drugače poplačani ekskurziji. Beseda bo tekla o drobnem, pravzaprav za ątevilne obrobnem dogodku, ki pa si vendarle zasluľi kratek oris. Za vse tiste, ki so ga spregledali, in za vse tiste, ki tega morda ne bodo storili v prihodnje.

Ko mi je priąla v roke ne preveč ugledna tiskana informacija o "Suvremeni parodontologiji - kirurąki terapiji" in mi je uspelo dogodek krajevno opredeliti, se je zapletlo pri datumu: kdaj neki bo letos "23. i 24. travanj"? Pa je ąlo. S pomočjo dobrih starih slovenskih koledarskih izrazov (kjer stojita resnici na ljubo kar dva "travna"). Ob naslovu delavnice se je bleąčalo ąe ime, ki mi prvi trenutek ni prebudilo kdovekakąnih občudovalnih čustev: prof. dr. Mick Dragoo. Nekam indijansko se sliąi, mar ne? Da ne bo kakąen "maček v ľaklju"? Sedel sem pred računalniąko "zrcalce", kjer mi je Altavista najprej priąepnila, da je moľak trenutno aktiven v San Diegu v Kaliforniji; da ima v svoji Medline zakladnici spravljenih 22 bibliografskih enot (tu moram pripomniti, da mu morda delam krivico, saj prav navduąeno nisem brkljal); pri Amazonu sem pobral, da je v daljnem letu 1981 spisal celo monografijo "Regeneration of the Periodontal Attachment in Humans", ki pa je ľe poąla in jo je mogoče najti le v antikvariatih. Seveda obstaja tudi moľnost, da se je s svojim pisanjem vključil v skupinsko delo in se ukvarja s posameznimi parodontoloąkimi ali oralnokirurąkimi poglavji v bolj renomiranih učbenikih. Hitro sem s police potegnil Lindhejevo parodontoloąko biblijo: poglavja sicer ni spravil skupaj, vsaj dvakratna citiranost (kot prvega avtorja) pa tudi ni od muh. Kdo bi si mislil, toda v nekaj minutah sem s pomočjo sodobne informacijske tehnologije razčistil tudi s profesorjevim rasnim poreklom: priimek "Dragoo" prihaja iz francoskega "Dragault, Dragaud, Dragaux" ali kakorkoli ľe - na njihovi rodbinski domači strani pa je razbrati, da njegovi predniki prihajajo iz (nekdanje) pokrajine Saintonge v Franciji (slediti jim je mogoče tja v 16. stoletje!), od koder so se prek angleąkega Bristola v stoletjih, ki so sledila, pritepli do ZDA. Za zdaj dovolj o tem - vrnimo se na Balkan ...

Dvodnevna delavnica je potekala v predavalnici zagrebąke (nekdanje) vojne bolniąnice na Dubravi. Kdor jo je ľe izkusil, ve, da je v njej prostora za dvesto do tristo glav, a ľal za precej manj kolen. Vrste s sedeľi so prav nemogoče stisnjene in prostora za noge zmanjka ľe srednjeraslim, da ne govorimo o nekoliko viąjih. Na veliko smolo organizatorjev - hrvaąkih strokovnih stomatoloąkih zdruľenj - nas je v njej sedelo precej manj, kot bi nas lahko: okoli 60. Vse drugo je bilo, kot se spodobi: v predavalnici je bil postavljen stomatoloąki stol s potrebnim instrumentarijem za kirurąke posege, na voljo je bila celotna oralnokirurąka ekipa, poskrbljeno je bilo za prenos operacij na veliki ekran, za usklajenost video projekcije je skrbel reľiser/montaľer, simultano prevajanje je potekalo brez večjih napak, izbor pacientov oziroma izbor njihove parodontalne patologije sta bila popolnoma usklajena s predstavljeno tematiko, pacienti so bili ustrezno pripravljeni, organizatorji so bili prijazni.

Prvi dan je predavatelj teoretično in praktično prikazal metode za korekcijo recesije dlesni z uporabo prostih sluzničnih transplantatov (graftov), z lateralno in koronarno pomaknjenim reľnjem. Poudaril je estetske indikacije za poseg, ni pa zanemaril pomena teh metod pri zdravljenju občutljivih zobnih vratov. Kjer za to obstajajo (pato)anatomski pogoji, je svetoval uporabo vezanih reľnjev (s 95-odstotnim uspehom), enak pa naj bi bil uspeh dvofaznega posega (prostega sluzničnega transplantata in koronarno pomaknjenega reľnja). Kar za trideset odstotkov slabąi uspeh imajo vezivnotkivni in prosti sluznični transplantati, poloľeni neposredno na zobno korenino. Natančno je predstavil tehnike priprave sprejemnega mesta in tehnike odvzema sluzničnega transplantata različnih debelin na trdem nebu. Opozoril je na mehansko obdelavo razgaljene zobne korenine in ąe posebej na spoątovanje bioloąke ąirine kot osnovnega temelja za vsak parodontalnokirurąki poseg. Pozornemu posluąalcu so priąle zelo prav ątevilne drobne informacije, ki jih je profesor izrekel "med vrsticami": uporaba 6-0 Prolena? na okrogli igli za ąivanje sluzničnih reľnjev, uporaba parodontalnih oblog (Peri-pak? in Coe-pak?), uporaba glasionomernih (Dyract? in Geristore?) in ne kompozitnih (negativne propagande v tem članku ne bo!) materialov za polnjenje subgingivalnih defektov. (Opomba: pisec tega članka od proizvajalcev omenjenih materialov ni prejel nikakrąnih sponzorskih sredstev ali safarijev; bo pa vesel, če bo kakąnega od njih (kot donacijo, saj sicer ne bo nič) v prihodnje lahko uporabil pri zdravljenju svojih pacientov v javnem zdravstvenem zavodu!)

Drugi dan je bil posvečen kirurąkemu zdravljenju parodontalne bolezni. Predavatelj je izrazil močan dvom v smiselnost uporabe modificiranega Widmanovega reľnja, saj naj bi bilo ątevilo recidivov (ne glede na vzdrľevalno fazo zdravljenja) in s tem ponovitev operativnega zdravljenja izjemno veliko. Sam je uporabil tehniko, ki bi jo lahko opisali: "wedge and ledge" incizija oziroma ekscizija (s katero doseľemo odstranitev obolelega tkiva in stanjąanje ginigive) z resektivno kostno kirurgijo. Kot taka je ąe najbolj podobna originalnemu Widmanovemu reľnju (praviloma brez razbremenilnih rezov) in ima estetske pomanjkljivosti, ki jih "tricky Micky" reąuje z vrhunsko protetiko in veliko kirurąko pozornostjo do interdentalnih papil. Ob dobrem nadzoru oziroma vzdrľevalni terapiji (trikrat na leto) naj bi bila tehnika 100-odstotno uspeąna! (?) Mogoče jo je kombinirati tudi z aproksimalnimi kostnimi transplantati. In da ne bo pohująanja: profesor Dragoo je posebej poudaril, da gre pot vsakega pacienta, ki pride na njegov kirurąki stol, prek popolne diagnostične in higienske faze ter luąčenja in glajenja zobnih korenin. ©tiri do pet ur na pacienta. Da tega (najbrľ) ne počne sam, ni posebej poudarjal. Seveda je tudi drugi dan razkril nekaj svojih majhnih skrivnosti - in zakaj ne bi pri tem ostalo?

Pohvaliti je treba izrazito dinamičnost predavanj, kar je s posameznimi igralskimi vloľki (vpliv Hollywooda?) vzpodbudilo navzoče k ľivahni diskusiji. Čeprav so bila nekatera vpraąanja iz avditorija provokativna, si je profesor reąil celo koľo z vzornim bazičnim in teoretičnim znanjem parodontologije. V isti sapi je nujno omeniti, da je operaterjeva kirurąka tehnika, ki smo jo lahko videli, govorila o tem, da imamo pred seboj človeka, ki očitno veliko svojega časa preľivi v operacijskih prostorih in pri delu s pacienti. Dejstvo, ki ima v časih, ko lahko na podobnih prireditvah srečujemo "priznane" gostujoče predavatelje s sposojenimi raziskavami, z ľe prebranimi citati in zvenečimi referencami, teľo edinega pravega strokovnega argumenta.

Torej vse super? Niti slučajno! V spominu na "parodontologijo v Zagrebu" bom verjetno za vedno ohranil (vsaj) dve grozljivi napaki: prvič - profesor Dragoo je vse svoje posege opravljal brez vsakrąnega poskusa asepse; kot da se mu ne sanja o sterilnosti, je malo operiral, z istimi orokavičenimi rokami malo popravil kamero, tu in tam pa celo vstal, pisal po tabli in brez menjave rokavic spet malo operiral. Na pripombo udeleľenca je pojasnil, da je tudi sam nekoč osupnil, ko je kot mlad oralni kirurg videl tako operirati parodontologe. A danes je tudi sam parodontolog, ki ľe veliko let tako dela in nima nobenih vnetnih zapletov. Pravzaprav lahko dodam samo: brez komentarja. In drugič: skoraj vso kostno kirurgijo je ameriąki gost delal z diamantnimi svedri in - (opomba za nestomatologe: zračno, visokotlačno) turbino. Na opozorilo o nevarnosti zračne embolije, fasciitisa ali smrtno nevarnih infekcij, npr. mediastinitisa, je odgovoril, da zelo pazi, kam usmerja vodno-zračni curek in da tako delajo v ZDA tako in tako vsi. In dodal (kot dober kaskader) ąe pojasnilo v smislu: ne poskuąajte tega doma. Pametno.

Kakąen naj bo torej zaključek? Preprost in enak kot vedno: treba je ločiti zrnje od plevela, globalne resnice od lokalnih navad, dobre kirurąke ideje od bizarnih kapric, pametno od manj pametnega. In kako to storiti? Ena od poti je, da se skromno odpeljete posluąat prof. dr. Draggooja v Zagreb za 20.000 SIT, namesto da hrupno odletite na Karl-Häupl-Institut v Düsseldorf, Emanuel-Leutze-Straße 8, kjer boste za enako vsebino odąteli kar ątirikrat več. Ne verjamete? Poglejte na "http://www.khi-direkt.de/paro_za1.htm". 

	prejąnji članek	naslednji članek