To je naslov dvodnevnega seminarja, ki je potekal v veliki predavalnici tovarne Lek, 5. in 6. marca 1999. Vodil ga je prof. dr. D. van Steenberghe. Organiziralo ga je Slovensko ortodontsko druątvo in k udeleľbi povabilo ne le svoje člane in stomatologe, temveč tudi specialiste otorinolaringologe, ortopede, maksilofacialne in oralne kirurge. Prof. dr. D. van Steenberghe je vodja oddelka za parodontologijo, ustno patologijo in maksilofacialno kirurgijo ter vodja ąole za zobozdravstvo v okviru medicinske fakultete v Leuvenu (Belgija). Veliko zanimanje, ki ga je vzbudilo njegovo predavanje v Sloveniji o sodobni implantologiji leta 1997, je tudi letos strokovnjake privabilo na seminar v takem ątevilu, da je bila velika predavalnica tovarne Lek premajhna in je moral organizator zato nekatere, ľal, tudi odkloniti. Profesorjevo obseľno klinično raziskovalno delo je botrovalo več kot 200 prispevkom v pomembnih medicinskih revijah s področja maksilofacialne kirurgije, parodontologije in implantologije.
 

Je tudi predsednik belgijskega parodontoloąkega druątva, član sveta Mednarodne zveze za stomatoloąke raziskave (IADR), član sveta Evropske zveze za osteointegracijo (EAO) in pridruľeni urednik ali član pomembnih strokovnih revij v Evropi. S temi podatki nam je predavatelja v uvodnem predavanju predstavil predsednik znanstvenega odbora Slovenskega ortodontskega druątva, prof. dr. Franc Farčnik, in nam povedal, da je leta 1955 Arne Bjork kot pokazatelje za spremljanje rasti in razvoja človekovih obraznih kosti uporabil implantate iz tantala (velikosti 1,2 x 0,5mm ). Izsledke je nato objavil leta 1963 in s tem postavil temelje proučevanja dentoalveolarnega skeleta in definiral različne tipe rasti. Prvi uradni stik slovenske strokovne javnosti z implantati pa je bil leta 1986, ko je na Stomatoloąki kliniki v Ljubljani o implantatih predaval gost iz Kolumbije, dr. Francisco Mantilla Viladisar. Implantati so danes, poleg uporabe v sploąni ortopediji in parodontologiji, podpora pri ortodontskem zdravljenju, o čemer govori tudi članek v zadnji ątevilki revije European Orthodontic Journal. Ko nam je prof. dr. D. van Steenberghe spregovoril v brezhibni angleąčini, jasnem in jedrnatem strokovnem jeziku, obogatenim s podatki, ki so obsegali devetinątiridesetletno obdobje razvoja implantatov, in s ątevilnimi diapozitivi, smo zaslutili, da bo dvodnevno druľenje z njim oplemenitilo naąe vedenje in znanje o implantatih. Prav ste prebrali! Prvi začetki implantatov segajo v leto 1950, ko je anatom prof. Branemark preučeval mikrocirkulacijo pri človeku in, ne da bi pravzaprav iskal, odkril to, da se je kostni vsadek osteointegriral, če je bila navzoča mikrocirkulacija krvi. Na tako vrasel implantat je obesil 40 kg teľko poskusno ľival in vsadek je vzdrľal. Tako je ob preučevanju mikrocirkulacije naąel zakonitosti implantatov. Resda so bili prvi implantati vsajeni človeku ąele leta 1965, a so do tedaj dognali, da povrąina titanovega implantata oksidira v titanov oksid, ki je kompatibilen s kostjo, da se po 1 do 2 letih oblikuje lamelna kost, da je vez zob-kost viskozno elastična, vez implantat-kost pa le elastična, da je odločilnega pomena za ohranitev implantata ustna higiena in obremenitev implantata z ľvečnimi silami po 4 do 6 mesecih, z ortodontskimi

silami (le nekaj gramov) pa lahko ľe po dveh mesecih. Danes je ľe 2 milijona pacientov oskrbljenih z Branemarkovimi implantati, med njimi tudi ljudje z umetnimi nogami, saj pri pravilni namestitvi prenesejo tudi teľo 80 kg. Za implantate je značilno, da se je njihova uporaba iz prvotno oralnega področja prenesla v ortopedijo, plastično kirurgijo (proteze srednjega dela obraza, očesa), ORL (umeten uhelj, pričvrstitev sluąnega aparata),

v maksilofacialno kirurgijo (celotna maksila, mandibula). Predavatelj nas je opozoril, da je danes na trľiąču 40 do 50 sistemov implantatov, a le za 10 sistemov obstajajo strokovne ątudije in preizkusi o njihovi uspeąnosti. Teh deset sistemov nam je tudi predstavil in kot najuspeąnejąe predstavil tiste, kjer se progresivna izguba kosti ob implantatih po nekaj letih stabilizira, doseľe plato in po 5 letih ni večja od 4mm. Kot rizične dejavnike pri nameąčanju implantatov je navedel: nestabilno sladkorno bolezen, motnje v metabolizmu kalcija, kajenje (več kot10 cigaret/dan) in obsevanje po malignih obolenjih. Pred posegom je priporočil računalniąko tomografijo (CT), ne le rentgenski posnetek kosti, da se prepričamo o gostoti kosti. Med posegom je svetoval zunanje hlajenje (na 28 C) in odsvetoval notranje hlajenje, ker z njim odstranjujemo celice, ki so potrebne za reintegracijo. Po posegu kot analgetik priporoča le paracetemol, ker aspirin ovira koagulacijo, ibuprofen pa fibrilizacijo. In kdo se po njegovem mnenju lahko ukvarja z implantologijo? Pravi, da vsak strokovnjak, ki se čuti sposobnega in je pripravljen nositi vso odgovornost in posledice tudi na sodiąču. Kako je z implantati v ortodontiji? Presoja o njihovi uporabi je individualna, vsekakor pa ąele po koncu telesne rasti (ko se na RTG posnetku zapestja vidi, da je metafiza ulne in radiusa ľe osificirana), po končani kroniofacialni rasti in po izrasti vseh navzočih stalnih zob. Implantati v čeljustno-ortopedski obravnavi imajo lahko dvojno uporabo - nadomestijo manjkajoči zob (aplazija) in sluľijo kot mesto sidrenja za ortodontske premike zob. Če jih uporabimo le kot sidrenje, jih ne odstranjujemo, ampak ostanejo osteointegrirani v kosti kot markerji, zato je najbolje uporabljati dvokomponentne, da oralni del lahko demontiramo. Ob koncu je predavatelj povzel, da je pri implantatih treba upoątevati to, da so navzoči: reakcija dveh povrąin, reakcija celic in nastajanje nove kosti. O uspehu odločajo kakovost in količina kosti ter čas, ko čakamo, da implantate obremenimo. Najpomembneje je, da od vsega znanja o implantatih in njihove uporabe največ pridobi pacient. Prof. dr. D. van Steenberghe je ves čas seminarja izčrpno in jasno odgovarjal na vsa vpraąanja, postavljena med predavanji in v razpravi namenjenih terminih, zato menim, da nejasnosti in nepoučenosti o implantatih med udeleľenci po seminarju ni bilo. Čas takoj po seminarju smo člani Slovenskega ortodontskega druątva izkoristili ąe za 5. redno letno skupąčino Slovenskega ortodontskega druątva, kjer je predsednica prim. mag. Metoda Rejc Novak poročala o delu Druątva v preteklem obdobju in predlagala program za leto 1999. Predsednik znanstvenega odbora, blagajnik, predsednik nadzornega odbora in predsednik častnega razsodiąča so tudi pripravili poročila. Dogovorili smo se ąe o udeleľbi na EOS kongresu v Strassbourgu, od 22. do 26. junija, o raftingu na Soči 5. junija in tečaju prof. Zachrissona v Olomoucu, od 15. do 17. oktobra. Predvsem pa sta za vse slovenske ortodonte, ki ąe ne obvladajo zdravljenja ortodontskih anomalij s fiksnimi tehnikami, pomembna datuma 14. maj. in 4. julij, ko bosta prof. F. Farčnik in dr. Milačič pripravila informacije o osnovah fiksnih aparatur v ortodontiji, zdruľene s prikazom dela na pacientih v obliki učne delavnice. Znanstveni odbor naąega druątva bo pripravil tudi video kaseto o implantologiji s privoljenjem prof. dr. D van Steenbergheja, saj bo uporabljeno gradivo tudi z njegovega dvodnevnega seminarja. Video kaseta bo prvič predstavljena ąirąemu strokovnemu avditoriju v Portoroľu na III. Mednarodnem srečanju stomatologov deľel srednje Evrope 28. - 29. maja 1999. Zadovoljni z naąim strokovnim in osebnim druľenjem smo se raząli z Na svidenje 14. maja!

	prejąnji članek	naslednji članek