V organizaciji Ministrstva za zdravstvo je v prostorih dvorane Tovarne farmacevtskih proizvodov Lek v Ljubljani, dne 15. marca 1999, potekal seminar z naslovom Monitoring pesticidov v ľivilih in kmetijskih proizvodih v Sloveniji. Seminar je odprla prim. dr. Dunja Piąkur Kosmač, drľavna sekretarka Ministrstva za zdravstvo, ki je tudi uvodoma predstavila problematiko pesticidov po svetu in v Sloveniji. Sledili so referati, ki so jih pripravili referenti iz različnih institucij: Inątituta za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Inątituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, Zdravstvenega inąpektorata RS, Ministrstva za zdravstvo RS in dr.

Na osnovi mednarodnih programov, programov Evropske skupnosti o racionalizaciji nacionalnih programov monitoringov in rednih pregledov ter Zakona o varstvu okolja R Slovenije je treba tudi v Sloveniji izdelati načrt monitoringa globalne obremenitve prebivalstva s ąkodljivimi snovmi v okolju. Tako oblikujemo podlago za načrtovanje v okolje usmerjene zdravstvene politike. Vzporedno se v naąem prostoru oblikujejo enotni kriteriji za nastajanje, zbiranje, shranjevanje in posredovanje informacij znotraj globalne standardizacije slovenskega prostora.

Predstavljena je bila Uredba o monitoringu pesticidov v ľivilih in kmetijskih proizvodih, ki je bila objavljena v Uradnem listu R Slovenije ąt. 13/99. Ta uredba določa način in metodologijo izvajanja monitoringa, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati nosilci in izvajalci monitoringa, način poročanja pristojnemu ministru ter način informiranja javnosti. Namen monitoringa je ugotavljati skladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi, identificirati ľivila in kmetijske proizvode, ki so lahko kontaminirani, in ugotoviti izvor oziroma vzrok kontaminacije. Na osnovi monitoringa je predvidena priprava takojąnjih in sistemskih ukrepov za zniľanje stopnje kontaminacije ľivil in kmetijskih proizvodov in preverjanje skladnosti z dobro kmetijsko prakso. Na podlagi začrtanih dejavnosti sledi izdelava ocene tveganja in ogroľenosti javnega zdravja zaradi pesticidov.

Pojmi imajo po tej uredbi naslednje pomene, naątevamo le nekatere:

1. Monitoring je usklajeno, redno in sistematično preverjanje vsebnosti ostankov pesticidov v ľivilih in kmetijskih proizvodih.
2. ®ivilo je vse, kar ljudje uporabljajo za hrano ali pijačo v predelani, na pol predelani ali nepredelani obliki, vključno z začimbami in drugimi snovmi, ki se dodajajo ľivilu (aditivi), da se doseľejo njegove lastnosti.
3. Kmetijski proizvod je kmetijski pridelek ali izdelek rastlinskega ali ľivalskega izvora po obiranju, izkopu ali ľetvi oziroma med skladiąčenjem pri pridelovalcu, dokler ni v prometu.
4. Promet je trgovanje ali kakrąnokoli drugačno dajanje v obtok za plačilo ali brez plačila in skladiąčenje v tem procesu.
5. Pesticidi so fitofarmacevtska sredstva in drugi pesticidi, ki se uporabljajo:
• za zatiranje povzročiteljev rastlinskih bolezni, ąkodljivih ľuľelk, prąic, polľev in glodalcev, za zatiranje plevela ali za uravnavanje rasti rastlin;
• za zatiranje ąkodljivcev in gliv, ki napadajo uskladiąčene pridelke;
• za zatiranje ľuľelk in drugih organizmov, ki prenaąajo povzročitelje nalezljivih bolezni na ljudi in ľivali ter parazitov pri ljudeh in ľivalih;
• produkti bioloąke in kemijske transformacije pesticidov v pridelku in v gotovem izdelku.

Letni načrt monitoringa pesticidov v ľivilih in kmetijskih proizvodih, ki ga predvideva omenjena Uredba, mora vsebovati najmanj:

• seznam ľivil in kmetijskih proizvodov, ątevilo vzorcev in seznam pesticidov z dogovorjenimi mejami poročanja, v skladu z nacionalnimi potrebami;
• utemeljitev predlaganega načrta in metodologije izvajanja programa.

Analize pesticidov v vzorcih ľivil in kmetijskih proizvodov izvajajo imenovani preskusni laboratoriji, ki morajo imeti akreditacijo nacionalne akreditacijske sluľbe in sodelovati v najmanj dveh strokovnih mednarodnih medlaboratorijskih primerjalnih preskusih.

Celoviti nacionalni monitoring pesticidov načrtujemo na osnovi poznavanja mehanizmov transporta polutantov od vira nastajanja do točke, kjer zdravstveno učinkujejo. Namen monitoringa je tudi optimiziranje uporabe pesticidov v kmetijstvu.

V praksi se največkrat uporablja naključno, sistemsko in stratificirano - sistemsko vzorčevanje. Vse analize morajo biti narejene v najkrająem praktičnem času, da je čas hranjenja vzorca čim krająi.

Po besedah dr. Maruąe Adamič z Inątituta za varovanje zdravja, so ątudije Dnevnega vnosa (DI) najbolj natančna ocena vnosa pesticidov s hrano. Običajno se izvajajo na ciljnem vzorcu skupine prebivalstva, pri tem pa uporabljajo neposredni podatki o porabi ľivil ciljne skupine in rezultati analize ľivil ali celodnevnih obrokov hrane.

Nosilec monitoringa s področja pristojnosti Ministrstva za zdravstvo je Inątitut za varovanje zdravja R Slovenije, nosilec monitoringa s področja pristojnost Ministrstva za kmetijstvo sta Veterinarska uprava RS in Kmetijski Inątitut Slovenije. Podatki o monitoringu morajo biti v ustrezni obliki na voljo obema pristojnima ministrstvoma, na podlagi podatkov iz monitoringa pa Inątitut za varovanje zdravja izdela oceno tveganja in oceno ogroľenosti javnega zdravja. Omogočena naj bi bila izmenjava podatkov na mednarodni ravni.

	prejąnji članek	naslednji članek