Od januarja 1973 so članice nacionalna zdravniąka zdruľenja Danske, Irske in Velike Britanije. Leta 1980 je postala članica tudi Grčija, 1. januarja 1986 sta se pridruľili nacionalni zdravniąki zdruľenji ©panije in Portugalske. Generalna skupąčina je leta 1993 sklenila, da se lahko vključijo v CP tudi nacionalna zdruľenja drľav EFTE. 1. januarja 1994 so postale članice Avstrija, Finska, Norveąka in ©vedska. Takrat se je uvedel poleg francoskega imena Comite permanent des medecins Europeens ąe uradni angleąki naslov zdruľenja: Standing Comittee of European Doctors.

Članice organizacije CP so najbolj vplivna in reprezentativna nacionalna zdravniąka zdruľenja. Danes CP zastopa interese 1,3 milijona evropskih zdravnikov. V drľavah, kjer zdravniąke zbornice so, so njene članice praviloma te, drugje druga medicinska zdruľenja. CP povezuje tudi mednarodna zdravniąka zdruľenja: UEMO, UEMS, FEMS, PGW, CIO, AEMH, ACMT, EFMA,WMA. Organizacija doľivlja spremembe, ki so jih narekovale spremembe v Evropski uniji. Deluje na temelju belgijskega pravnega reda. V dveletnih obdobjih so od leta 1959 CP predsedovali: Francija, Nizozemska, Nemčija, Belgija, Italija, Velika Britanija, Danska, Irska, Francija, Nemčija, ©panija in Portugalska. V letih od 1995 do 1997 je predsedovala Grčija, od leta 1997 do 1999 je bila to Nizozemska, sedaj pa bo to Finska.

Po osamosvojitvi si Slovenija prizadeva za vključitev v ątevilna evropska zdravniąka zdruľenja. ®e leta 1996 je Zdravniąka zbornica zaprosila za status opazovalca v CP. Prvič so nas povabili na zasedanje v Atenah, septembra 1997. Od tedaj se redno, dvakrat na leto, udeleľujemo plenarnih zasedanj. Slovenija je po letu 1993 postala redna članica UEMO (Evropsko zdruľenje zdravnikov sploąne medicine), EFMA-WHO (Evropski forum medicinskih zdruľenj in Svetovne zdravstvene organizacije), AEMH (Evropsko zdruľenje bolniąničnih zdravnikov) in pridruľena članica UEMS (Evropsko zdruľenje Zdravnikov specialistov).

Status opazovalcev v CP imajo ąe: Andora, Bolgarija, Ciper, Madľarska, Latvija, Litva, Malta, Čeąka republika, Poljska, Romunija in ©vica. Na dosedanjih srečanjih smo bili med opazovalci poleg ©vicarjev, Poljakov in Madľarov redno navzoči.

Poleg temeljnih aktov, ki predpisujejo delovanje, članstvo, vodenje in povezovanje CP, je stalni odbor evropskih zdravnikov v dosedanjem delu sprejel veliko dokumentov in staliąč, ki so postala v drľavah evropske skupnosti normativna. Področja, ki jih je obravnaval CP, so: profesionalna praksa, zdravniąka etika, ekonomika zdravstvenega varstva, izobraľevanje, preventiva, avtomatska obdelava medicinskih podatkov, organiziranost in delo zdravnikov v bolniąnicah, status zdravnikov v delovnih razmerjih, zdravstveno varstvo delavcev, socialna politika in delo drugih mednarodnih zdravniąkih zdruľenj v povezavi s CP.

Na letoąnjem spomladanskem plenarnem zasedanju v Bruslju je bilo na dnevnem redu pet tem. V četrtek, 25. marca dopoldne, je bilo govora o preventivni medicini, popoldne pa o organizaciji zdravstvenega varstva, socialni varnosti, zdravstveni ekonomiki in farmacevtski industriji.

V petek dopoldne so tekle razprave o medicinskem izobraľevanju in o podiplomskem izpopolnjevanju zdravnikov, popoldne pa o profesionalni etiki. Vse teme so pripravili odgovarjajoči pododbori, ki so poročali tudi o svojem delu.

V soboto so bile volitve novega izvrąilnega odbora in novega predsednika za dveletno obdobje, od leta 1999 do leta 2000. Izvoljen je bil predstavnik Finske dr. Markku Aarimaa.

Zasedanje je bilo v hotelu Metropol v centru Bruslja, ki je lani praznoval stoletnico svojega obstoja. Organizacija zasedanja je bila popolna. Razprave so bile kratke in tehtne, zasedanja so se pričenjala in končevala točno, vsa razpravljanja so simultano prevajali v osem jezikov članic. Vse je potekalo brez zapletov, kar je dajalo vtis dolgoletne utečene prakse.

Delegacije so ątele od tri do pet članov. Pred vsako delegacijo je bil na mizi kup gradiva, mikrofon in nacionalna zastavica. Opazovalci Slovenci, Madľari, ©vicarji in Poljaki smo imeli po enega predstavnika. Sedeli smo v zadnji vrsti. Lahko smo se oglaąali k razpravi, nismo pa imeli pravice glasovanja. Toliko bolj smo bili zanimivi v odmorih ob kavi, kjer so nas spraąevali zlasti o razmerah v zdravstvu pri nas, mene ąe zlasti o razmerah na Kosovu, saj so se je prav tedaj pričele operacije Nata. Tudi med seboj smo veliko razpravljali o poloľaju zdravnikov v tranziciji. Dobil sem vtis, da smo v Sloveniji veliko pred Poljaki in Madľari, kjer imajo zdravniki večinoma slabąe ekonomske in strokovne pogoje za delo.

Ob koncu ne morem mimo misli, ki so se mi pletle, ko sem ob vrnitvi na letalu urejal svoje vtise. Čeprav nam zagotavljajo, da v Sloveniji v zdravstvu ne potrebujemo reforme, ker ľe ta trenutek izpolnjujemo vse kriterije za sprejem v članstvo EU, pa bomo ob pribliľevanju Uniji morali spoątovati smernice, ki se nanaąajo na zdravstvo, upoątevati priporočila in se vključevati v evropske zdravstvene programe. Smernice, priporočila in programe pa moramo predvsem poznati, oblikovati moramo delovne skupine, ki se bodo na nekaterih področjih dejavno vključevale v evropske zdravstvene projekte.

Zdravniąka zbornica Slovenije je v svojem drugem mandatnem obdobju storila veliko s tem, ko se je vključila v večino evropskih stanovskih zdruľenj. Ta prvi uspeąni korak pa lahko postane neuspeąen, če ne bomo kos delu, ki obvezuje članstvo v teh organizacijah.

	prejąnji članek	naslednji članek