Sploąna izhodiąča

Zdravnik mora biti pri odločanju o najprimernejąem zdravljenju povsem neodvisen in zavezan le koristim svojega bolnika. Zato se mora izogibati vsem odnosom, ki bi dopuąčala sklepanje, da je pristranski pri predpisovanju zdravil.

Odnos med proizvajalci zdravil in zdravniki mora biti preverljiv in mora imeti za končni cilj korist bolnika. Proizvajalec zdravil ima dolľnost in mora zato imeti tudi moľnost, da zdravnikom posreduje resnične in ne pretirane podatke o svojih zdravilih, zdravnik pa za to seznanjanje od proizvajalca ne sme niti sprejemati niti zahtevati nikakrąnih ugodnosti, razen takih, ki so v korist bolnikom. Posledica tega načela je, da zdravniki in zdravstvene ustanove lahko od proizvajalcev zdravil sprejemajo finančno in drugo podporo le za izobraľevalne, raziskovalne in strokovne namene, ki so povezani z njihovim delom za bolnike.
 

Pri promociji in prodaji zdravil veljajo v razvitih zahodnih drľavah, pa tudi v znatnem delu ostalega sveta stroľja pravila kot na drugih področjih materialne proizvodnje. To je razumljivo, saj z zdravili posegamo v človekovo telo in vplivamo na njegovo zdravje. Kot primer, na kakąne načine se poskuąa omejiti pretirano in pristransko promocijo zdravil, je določilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki ga povzemajo tudi drugi kodeksi, da plača predstavnikov proizvajalcev medicinskih izdelkov ne sme biti neposredno odvisna od velikosti prometa, ki so ga ustvarili s svojo promocijo. To je treba omeniti zato, ker lahko v slovenski javnosti večkrat zasledimo staliąča, da z uvajanjem pravil svobodnega trga pravzaprav le z zakasnitvijo posnemamo Zahod, na katerem naj bi tudi pri prodaji zdravil veljale enake metode konkurenčnega boja za kupca kot na drugih področjih.

Evropska zakonodaja in pravilniki

1. Direktiva Sveta Evropske skupnosti o propagiranju medicinskih izdelkov za uporabo pri človeku. Ta direktiva iz leta 1992 vsebuje minimalna določila o reklamiranju medicinskih izdelkov, na njeni osnovi pa so drľave članice sprejele ustrezne zakone. Tudi drľave, ki kandidirajo za vstop v Evropsko unijo, morajo uzakoniti omenjeno direktivo. V sveľnju zakonov, ki jih mora sprejeti Slovenija, sodi ta direktiva v prioritetni seznam A.
2. Etični kriteriji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za promocijo zdravil. SZO je sploąne etične in znanstvene kriterije za področje promocije zdravil prvič sprejela leta 1968, v sedanji obliki pa na 41. skupąčini leta 1988. Na 47. skupąčini leta 1994 je SZO nujno pozvala drľave članice, naj sprejmejo in nadzirajo lastna določila za nadzor promocije zdravil, ki bodo v skladu z načeli, zapisanimi v Etičnih kriterijih SZO. Slovenija jih ąe ni sprejela.
3. Kodeks farmacevtske marketinąke prakse Mednarodne federacije zdruľenj farmacevtskih proizvajalcev (IFPMA). Proizvajalci zdravil so svoj kodeks sprejeli prvič leta 1981, zadnja revizija pa je bila opravljena leta 1994. Zavezuje vse člane in to ne le v matični drľavi, temveč povsod tam, kjer trgujejo z zdravili. V zdruľenje so včlanjeni praktično vsi veliki svetovni proizvajalci zdravil iz 100 drľav. Slovenski tovarni zdravil nista članici.

Vsebina kriterijev je v vseh dokumentih zelo podobna, zato v nadaljevanju prikazujemo le tiste, ki zadevajo sodelovanje med proizvajalci in predpisovalci zdravil (zdravniki).

• Zdravniki morajo biti pri predpisovanju zdravil sposobni izvajati to dejavnost objektivno in ne da bi bili pod vplivom neposrednih ali posrednih finančnih vzpodbud.
• Ko gre za promocijo zdravil, zdravniki ne smejo zahtevati in sprejeti, niti se jim ne sme dajati nobenih daril, denarja ali drugih ugodnosti, razen če so poceni in povezane z zdravniąko prakso. Gostoljubje ob promocijah izdelkov mora biti skromno in v ozadju glavnega namena srečanja ter ga ni mogoče raząiriti izven kroga zdravstvenih delavcev (npr. na sorodnike).
• Ob srečanjih, ki imajo izključno strokovni ali znanstveni namen, je mogoče ponuditi neposredne ali posredne oblike gostoljubja; tudi tako gostoljubje mora biti zmerno in podrejeno glavnemu znanstvenemu namenu srečanja; ni ga mogoče raząiriti izven kroga zdravstvenih delavcev.

Staliąča Kliničnega centra o bodočem sodelovanju s proizvajalci medicinskih izdelkov

1. Dokler ustrezni drľavni organi oziroma organi strokovnih zdruľenj ne bodo sprejeli zakonskih podlag oziroma etičnih standardov o sodelovanju zdravstvenih delavcev s proizvajalci medicinskih proizvodov, bo KC pri sodelovanju s temi proizvajalci upoąteval Direktivo Sveta Evropske skupnosti o propagiranju medicinskih izdelkov za uporabo pri človeku in Etične kriterije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za promocijo zdravil.
2. Vsak zdravstveni delavec, zaposlen v KC, mora o svojem sodelovanju s proizvajalcem medicinskih izdelkov obvestiti predstojnika strokovne enote, v kateri je zaposlen, in pri tem predloľiti program tega sodelovanja. Predstojnik strokovne enote mora o vseh oblikah sodelovanja svojih zaposlenih s proizvajalci medicinskih izdelkov najmanj enkrat na leto obveąčati strokovnega direktorja SPS in Svet za izobraľevanje KC.

Tudi proizvajalec medicinskih izdelkov je dolľan, da o vseh oblikah svojega sodelovanja s posameznimi zdravniki in strokovnimi enotami KC enkrat na leto obvesti generalnega direktorja KC.

3. Vodstvo KC se zadolľi, da v dogovoru s proizvajalci medicinskih izdelkov doseľe, da bi del sredstev, ki jih v okviru promocije zdravil namenjajo za izobraľevanje, zaposlenih v KC, neposredno prenesli na sklad za izobraľevanje KC.

Staliąče vodstva Kliničnega centra do strokovnega potovanja nekaterih zdravnikov Kliničnega centra v Kenijo

V zvezi s tem sporočamo:

Vodstvo KC ni bilo obveąčeno o poti svojih zaposlenih v Kenijo. Pristaviti je treba, da tudi ob drugih podobnih primerih vodstvo KC ni zahtevalo in tudi ni dobivalo tovrstnih podatkov, saj je izobraľevanje v pristojnosti predstojnikov in vodij več kot 40 strokovnih enot KC. Zdravniki, ki so navedeni v anonimnem pismu, so za odsotnost uporabili svoj redni letni dopust.

Na podlagi znanih dejstev vodstvo KC zaključuje, da pri opisanem dogodku ni okoliąčin, ki bi kazale na korupcijo, kot namiguje anonimno pismo.

Vodstvo KC tudi ugotavlja, da v Sloveniji nimamo zakonskih predpisov in etičnih kodeksov, ki bi urejali področje sodelovanja med zdravstvenimi delavci in proizvajalci zdravil in drugih medicinskih izdelkov. Če bi obstajali predpisi, ki veljajo v drľavah Evropske unije, bi ob spornih primerih pristojni organ lahko ugotavljal, ali je bilo sponzoriranje določenega strokovnega srečanja prvenstveno namenjeno znanstvenemu namenu srečanja.

Ob odsotnosti zapisanih pravil bi vodstvo KC preseglo svoja pooblastila, če bi ocenjevalo posamično ravnanje oseb, ki so zaposlene v KC. V takih okoliąčinah je dolľnost vsakega posameznika, da sam odloča o primernosti svojega ravnanja. Različne interpretacije tega in podobnih primerov v preteklosti so posledica različnih pogledov na to, kje je meja med podporo, katere glavni namen je korist bolnika, in zdravnikovo osebno koristjo. Zato menimo, da je treba na nacionalni ravni čim prej sprejeti ustrezna določila oziroma etične kriterije, ki bodo opredeljevali odnos med zdravniki in proizvajalci medicinskih izdelkov. Nenazadnje nas k temu ľe vrsto let poziva SZO, katere članica je Slovenija, v zadnjem času pa tudi Evropska unija.
 
 

	prejąnji članek	naslednji članek