Vsebino je pripravil Dental Liaison Committee v EU (DLC). Ta komite je sestavljen iz članov iz vsake drľave EU. Pisarna sekretariata je v Bruslju. Predsednika menjajo vsako leto. DLC je najviąji organ s področja zobozdravstva v EU. Moľno je postati tudi pridruľeni član in menim, da mora Slovenija to čimprej tudi postati. Vlogo za pridruľeno članstvo mora poslati drľava.

Seminarja so se poleg uradnikov EU in članov DLC udeleľili tudi predstavniki zobozdravniąkih zdruľenj iz Čeąke, Estonije, Madľarske, Latvije, Litve, Poljske, Romunije, Slovaąke in Slovenije. V slovenski delegaciji je bila poleg mene tudi gospa Leopoldina Arh z Ministrstva za zdravstvo. Med samim seminarjem se je pokazalo, da je bila naąa izbira predstavnikov pravilna, saj se je pri drugih delegacijah ponovila običajna napaka; vsi so bili zobozdravniki, ki o zakonskih ureditvah zdravstva v svojih drľavah niso bili povsem seznanjeni.

V začetku sestanka je dr. W. Doneus iz avstrijske zdravniąke zbornice predstavil delo DLC, kot sem ga ľe na kratko opisal v uvodu. Dr. F. Wallner je v svojem prispevku govoril o prostem gibanju zobozdravnikov po evropskih drľavah in o priznavanju diplom in posameznih podiplomsko pridobljenih znanj in nazivov. Vse to je urejeno z odlokoma 78/687 EEC in 78/686 EEC. Poročal je, da so drľave EU avtomatsko priznale vse diplome drľav članic in priznale naziv zobozdravnik. S tako urejeno diplomo se vsak lahko avtomatsko zaposli v vseh drľavah EU. Pogoj je, da so končali fakulteto z vsaj 5-letnim ątudijem in imajo vsaj 3 leta prakse. V nekaterih drľavah sta priznani tudi specializacije iz oralne kirurgije in ortodontije, ki morata potekati vsaj 3 leta. Naziv stomatolog je rezerviran za zdravnike sploąne medicine s 6-letnim ątudijem in 3-letnim podiplomskim izpopolnjevanjem v stomatologiji. Za drľave EU (Italija, Avstrija, ©panija), v katerih je do pred kratkim ątudij stomatologije potekal drugače, je EU določila prehodno obdobje 6-ih let, da uskladijo svoj ątudij z drugimi evropskimi ątudiji. V tem obdobju diplome iz teh drľav v Evropi niso avtomatsko priznane. Kandidati iz teh drľav morajo za priznanje svoje diplome postoriti kar precej korakov in narediti nekaj testov, prinesti veliko potrdil in se včlaniti v strokovno zdruľenje drľave, v kateri ľelijo delati, da dobijo dovoljenje za svoje delo. Posebno poglavje je le začasno delo v drugi drľavi EU, kjer je potrebna le priznana diploma in jamstvo določene stanovske organizacije, ni pa potrebno članstvo v strokovni organizaciji drľave gostiteljice. Predavatelj je ąe enkrat poudaril meni ľe znano dejstvo, da v Belgiji, Luksemburgu in Avstriji ni nobene specialnosti v zobozdravstvu. EU tudi natančno razlikuje med pridobljenimi akademskimi nazivi, ki originalni veljajo v vseh drľavah EU, in med strokovnimi pridobljenimi nazivi, ki veljajo taki, kot so v drľavi gostiteljici. Na koncu svojega dobro pripravljenega poročila nam je dr. Wallner tudi sporočil, da je v pripravi tako imenovani amsterdamski sporazum, ki bo v veljavi zakona ąe bolj podrobno pripravil navodila o prehajanju zobozdravnikov. Vsa ta nova določila bodo morali vsebovati tudi lokalni zakoni drľav EU, dobro pa bi bilo, da jih v svojo zakonodajo vgradijo tudi vse druge evropske drľave, ki računajo na vstop v EU.

Dr. C. Munck iz Danske, predsednik delovne skupine za organizacijo do- in podiplomskega ątudija stomatologije pri DLC, je govoril o kriterijih za pripravo meril za ocenjevanje kakovosti v zobozdravstvu. Vsi zobozdravniki, ki delajo v drľavah EU, morajo imeti osnovno znanje, ki je dokaj natančno določeno in ľe izdano v obliki priporočil (XV/E/8316/8/93). Odlok 78/687/EEC določa minimalna znanja, ki jih mora imeti vsak, ki je končal ątudij stomatologije. Vsi tisti, ki te ravni ne dosegajo, ne morejo pričakovati priznanja svoje diplome. Predpisana so osnovna, predklinična in klinična znanja. Veliko pozornosti vsa ta priporočila pripisujejo praktičnim vajam. Pri diagnostiki je npr. zahtevano natančno poznavanje RTG tehnik in seveda tudi njihova uporaba. Velika pozornost je namenjena tudi prepoznavanju zgodnjih znakov prekanceroz v ustni votlini; med osnovna znanja se priąteva tudi nekaj kirurąko-parodontalnih posegov in znanje resekcije apeksa korenine. Zelo so poudarjena zdravstveno-vzgojna znanja in znanje s področja komunikacije s pacienti. V zadnjih poglavjih je poudarjena tudi potreba po znanjih za vzgojo in strokovno izobrazbo drugih članov zobozdravniąke delovne skupine.

Prof. H. Magloire z Univerze v Lyonu (Francija) je poročal o zelo občutljivi temi: pogojih, ki jih mora izpolnjevati posamezna fakulteta, da je njena diploma vstopnica za delo po Evropi. Povedal je, da je posebna skupina neodvisnih strokovnjakov ľe pričela obiskovati posamezne stomatoloąke fakultete po evropskih drľavah, ki niso članice EU, pa so sporočile, da si ľelijo oceno svojega ątudijskega programa. Skupina kandidatki najprej poąlje obseľen vpraąalnik, nato pa pride na podroben ogled tudi sama. Ocenjevanje je zelo natančno. Ocenjujejo vsebino ątudija in kakovost, saj predpisujejo tudi dopustno razmerje med učitelji in ątudenti ter dopustno najmanjąe ątevilo zobozdravniąkih stolov na ątudenta. Ogled je povezan tudi z velikimi stroąki, ki jih mora plačati drľava, ki je ogled naročila. V pomoč je nekaj mednarodnih projektov, ki finančno pomagajo pri izvedbi takih obiskov.

Po kratkem odmoru, v katerem nam je organizator v prostorih seminarja pripravil hladno kosilo, smo sestanek nadaljevali. Eden od članov V. sektorja Evropske komisije, gospod W. Bear, je poročal o kriterijih, ki vodijo zdravstveno politiko v EU. Ti kriteriji so navedeni v sporazumu iz Maastrichta iz leta 1993. Seveda obljubljajo visoko raven zdravstvene zaąčite za vse prebivalce EU. Vsaka drľava članica jih mora vnesti v svoje zakonske akte. Predavatelj je poudaril, da je zelo pomembno, da drľave kandidatke za vstop v EU poąiljajo čim več podatkov in izmenjujejo informacije z ustreznimi komisijami v EU.

Zelo zanimiva točka dnevnega reda so bila poročila in predstavitve o stanju v zobozdravstvu v posameznih drľavah, ki so prisostvovale na seminarju. Kot sem ľe v uvodu zapisal, se je ob tem poročanju pokazalo, kako pravilno smo sestavili delegacijo, ki je zastopala Slovenijo. Vse druge delegacije so bile sestavljene le iz zobozdravnic in zobozdravnikov. Zato so v svojih poročilih opisovali pomanjkanje denarja, ki ga njihove drľave namenjajo za zobozdravstveno varstvo, in se hvalili, kako vse njihovo strokovno delo poteka v skladu z navodili EU. Med drugim smo izvedeli, da je v Romuniji več kot 30 stomatoloąkih fakultet, od katerih jih je kar nekaj zasebnih. Njihovih učiteljev in kakovosti ątudija ne nadzira nihče. Latvijski kolegici sta izrabili priloľnost in sta uradnikom EU kazali prosojnice o uspeąnosti preprečevanja kariesa. Izjema med temi poročili je bilo poročilo mladega kolega dr. Stendera iz Poljske, ki je podrobno predstavil razmere v zobozdravstvu na Poljskem, opisal stanovsko delo in povezanost stroke, stanu in politike. Četudi nisva vedela, da bo treba pripraviti podrobno poročilo, sva z gospo Arhovo dovolj uspeąno predstavila slovensko zobozdravstvo. Gospa Arhova je predstavila zakonske podlage in način organizacije ątudija stomatologije, jaz pa sem predstavil nekaj podatkov iz naąe profesionalne demografije ter vlogo Zdravniąke zbornice in Zdravniąkega druątva pri organizaciji in izvedbi profesionalnega ľivljenja slovenskih zobozdravnikov.

Srečanje ocenjujem kot zanimivo informacijo o bodoči dejavnosti tistih, ki ľelijo tudi slovensko (zobo)zdravstvo videti v Evropi.

	prejąnji članek	naslednji članek