Zobozdravniki ľe dlje časa čutimo ľeljo in potrebo po novi zobozdravstveni kartoteki. Stara, ki jo uporabljamo ľe od leta 1946, je zastarela in velikokrat neuporabna. Odbor za zobozdravstvo pri Zdravniąki zbornici Slovenije se je odzval ľeljam in potrebam stroke in izdelal novo kartoteko za sploąne zobozdravnike, ki smo jo imenovali osnovna zobozdravstvena kartoteka.  Vemo, da kartoteka na elektronskem mediju kot dokaz za naąe storitve ne zadoąča ne za potrebe ZZZS, kot tudi ne strokovnega nadzora in morebitnega sodnega procesa. Povsod zahtevajo kartoteko, ki jo terapevt napiąe ročno. Takąen način vodenja evidence zobozdravniku vzame veliko časa, vendar hkrati zaąčiti zobozdravnika v primeru spora s pacientom. Zelo teľko je retrogradno obnoviti proces zdravljenja, saj je primerov veliko preveč. Zato si z vestnimi in natančnimi vpisi olająamo delo s pacienti, pa tudi zaąčitimo lastne interese.  Novo zobozdravstveno kartoteko je zaloľila in izdala Zdravniąka zbornica Slovenije. Na spodnjem robu notranjega zavihka je telefonska ątevilka, kjer kartoteko lahko naročimo po povzetju. Zobozdravstveno kartoteko sestavljajo osnovni karton in vloľni listi. Osnovna kartoteka je enakega formata kot prejąnja, lahko pa jo uporabljamo tudi v velikosti formata A4, torej odprto, in jo hranimo v visečih kartotečnih mapah. Na karton vnaąamo osnovne podatke o pacientu, njegovem zavarovanju in opaľanja prvega pregleda. Ko kartoteko odpremo, se nam prikaľe notranji list, kamor po datumih vpisujemo seje in potek stomatoloąkega zdravljenja. V osnovni kartoteki je tudi vpraąalnik o zdravju po priporočilih FDI iz leta 1989. Vloľni listi so dodatek osnovni kartoteki in omogočajo za raząiritev ter mnoge dodatne zapise, odvisno od posameznega pacienta, glede na opravljene storitve.

Vsaka slovenska zobozdravnica in slovenski zobozdravnik je ľe prejel vzorčni izvod kartoteke brezplačno. Kartoteke za svoje potrebe lahko pisno naročite po povzetju na naslov: Zdravniąka zbornica Slovenije, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, informacije po telefonu 061 30 72 133. Cena enega kompleta (kartona z vloľnimi listi) je 250 tolarjev. Cena posameznega vloľnega lista je 10 tolarjev.

Katedre Medicinske fakultete in strokovni kolegiji inątitutov Medicinske fakultete ter ątudentski svet Medicinske fakultete lahko v roku 90 dni od razpisa poąljejo svoje predloge o kandidatih za Lavričeva priznanja, sprejete z večino glasov na tajnem glasovanju. Predloge je treba poslati na naslov: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana z oznako "za Lavričeva priznanja". Predlog mora biti obrazloľen in poslan v zaprti kuverti.

Lavričeva priznanja vsebujejo svečano listino in denarno nagrado.

Na podlagi 5. člena pravilnika je bila na seji imenovana komisija v sestavi: dekan Medicinske fakultete, prodekan Medicinske fakultete, ki ga določi dekan, dva ątudenta 6. letnika in dva ątudenta 5. letnika ter na podlagi sklepa senata Medicinske fakultete trije visokoąolski učitelji - prof. Vito Starc, prof. Nenad Funduk in prof. Vladislav Pegan. Komisija v navedeni sestavi da končen predlog kandidatov senatu Medicinske fakultete.

Lavričeva priznanja bodo podeljena na svečani seji senata ob koncu leta.

na Kliničnem oddelku za otroąko kirurgijo in intenzivno terapijo teče četrto leto raziskovalnega projekta Elastaza-A a proteinazni inhibitor, citokini, prokalcitonin in hipofosfatemija v zgodnji diagnostiki sepse kritično bolnega novorojenčka. Zaradi zanimivih izsledkov raząirjamo raziskave na kirurąkega bolnika v enoti za intenzivno terapijo. Tematika je obseľna, zato bomo kandidirali za novega mladega raziskovalca. Prisrčno Vas vabimo, da se takoj javite vodji projekta prof. dr. Metki Derganc, tel./faks: 061 13 01 714, e-mail: metka.derganc@mf.uni-lj.si

S tega področja so pri nas uspeąno magistrirali ľe ątirje zdravniki.

Raziskava bo potekala v več fazah. V prvi fazi ľelimo z anekto ugotoviti:

• statusne, delovne, socialne in organizacijske značilnosti zobozdravnikov v Sloveniji;
• dejavnike, ki naj bi vplivali na prihodnji socialno-ekonomski status zobozdravnikov v Sloveniji.

Anketni vpraąalnik je sestavljen iz dveh delov. Prvi zajema sploąne podatke, delovne poogje izobraľevanje in avtonomsnost pri delu, drugi pa časovno razporeditev zobozdravnikovega dela. Vsakemu vpraąalniku so priloľena navodila za izpolnitev.

Pričakujemo, da bomo tudi z vaąim sodelovanjem v anketi laľje uveljavljali naąe skupne stanovske interese in da bomo zobozdravniki končno "prevzeli svojo usodo v svoje roke".

Če imate kakrąnokoli vpraąanje ali pripombe, vas prosimo, da pokličete na Zbornico

Člani Zdravniąkega druątva Velenje smo tudi letos organizirali Zdravniąki ples v Termah Topoląica. Pripravili smo zanimiv in pester program, ki je poleg plesa obogatil naą druľabni večer ąe s predstavo "Al me boą kej rada imela" v izvedbi opernega pevca in gledaliąke igralke z Gorenjske in izvrstnim recitalom igralca Poldeta Bibiča.

Na ples smo povabili tudi predavatelje z naąih strokovnih mesečnih srečanj.

Profesionalni plesni par je v naąih plesnih odmorih prikazal ąe kak plesni korak, na katerega zdravniki med letom ľe "pozabimo". S pomočjo naąih sponzorjev smo izvedli tudi srečelov, saj smo zanj pripravili veliko dobitkov.

V druľbi partnerjev in naąih prijateljev smo člani Zdravniąkega druątva Velenje in sosednjih zdravniąkih druątev iz Celja in s Koroąke preľiveli čudovit večer.

Portugalski zdravniki so ľe več let nenehno predmet kritike različnih druľbenih sektorjev. Govori se o zdravnikih bogovih, zdravnikih grofih in njihovih fevdih, o nesposobnih zdravnikih in o slabi zdravstveni oskrbi v bolniąnicah. Govorice so nastale z namenom, da se poudari neodgovornost portugalskih zdravnikov. Teľko verjamemo, da so ľrtev takih govoric pripadniki visoko diferenciranega poklica, ki ga krasijo ątevilni vrhunski strokovnjaki. V zadnjem času se je stanje zaradi zdravniąke stavke, ki so jo imenovali "samopostreľna stavka", ąe poslabąalo. Očitki na račun zdravniąkega poklica so vedno pogostejąi in resnejąi. V nadaljevanju bomo poskuąali dokazati, kako je vse to zelo nepravično in tudi nevarno.

Demonizacija zdravniąkega poklica je uspela s pomočjo gospe ministrice za zdravstvo, ki stalno poudarja povrąnost in malomarnost zdravnikov. Ministrica sama sebe predstavlja kot zaąčitnico pravic pacientov proti "zdravniąkim diktatorjem", ki paciente prikrająujejo za primerno zdravstveno oskrbo. Kot ministrica za zdravstvo je bila zelo slaba, vendar je v njenem času demagogija pravilo javnega delovanja.

Kaľe, da je v tej drľavi na vodilnih poloľajih veliko ljudi, ki se ne spoznajo na zdravje prebivalstva in prav tako ne razumejo, da je zdravje ljudi v rokah zdravnikov, ne pa gospe ministrice za zdravstvo ali drugih birokratov na ministrstvu. Ti ljudje ne razumejo, da ni zdravja brez zdravnikov in da je ąe manj zdravja, če so proti zdravnikom.

Glede na različna pričevanja, ki so priąla v javnost, je zdravniąka stavka zajela od 3 do 5 % bolniąničnih zdravnikov. Povzročila je veliko globokih razprav v druľbi, zlasti o zakonu o zdravnikih in celostni zdravstveni politiki drľave. Nemir, ki je nastal med prebivalstvom, je razumljiv, toda zdravstvena oskrba, ki jo prejemajo sedaj, je taka, kot je bila vedno, se pravi zelo skromna.

Takąne ugotovitve psiholoąko obremenjuje prebivalstvo. To nas obvezuje, da skupaj razmislimo o problemih zdravja in bolezni na Portugalskem.

Pobuda, ki jo daje zdravniąka stavka, je zelo dobrodoąla. Zdravniki bodo lahko obnovili razpravo o zakonu o zdravnikih in o zdravstveni politiki. Stavka je akcija, ki v bistvu ni poslabąala zdravstvene oskrbe prebivalstva, vendar pa razumljivo povzroča skrb in razburjenje.

Zdravnik v bolniąnici je resen strokovnjak, ki mora kljub pomanjkanju diagnostičnih sredstev, aparatur, osebja in v nemogočih delovnih pogojih hitro sprejemati ključne odločitve.

Znanih je veliko primerov, ko je moral zaradi pomanjkanja streľnikov kirurg sam peljati voziček z nujnim primerom v operacijsko dvorano. Če bi čakal na streľnika, bi mu pacient umrl. Vedno nasmejana gospa ministrica za zdravstvo (trľna nujnost) se je ąele nekaj mesecev po začetku stavke spomnila, da bi bilo dobro vpraąati drľavno toľilstvo za mnenje o zakonitosti zdravniąke stavke. Spraąujemo se, kaj je počela vse te mesece. Ali se je res le smehljala in govorila, da je vse v najlepąem redu? Bistveno pa je, da se sploh ni potrudila razmiąljati o vzrokih teh razmer. Ali je sploh kdo poskuąal oceniti stres zdravnika, ki mu pacient umre zaradi pomanjkanja sredstev?

Ali je sploh kdo pomislil, da portugalski zdravniki nismo roboti s programiranim smehljajem, temveč ljudje, ki trpimo skupaj s svojimi pacienti zaradi slabih razmer, v kakrąnih delamo. Ali se je kdo potrudil oceniti primernost zdravniąkih plač; bolniąnični zdravnik specialist namreč zasluľi polovico manj kot pravnik ali ekonomist z enako delovno dobo v drľavni sluľbi.

Nekateri bolniąnični uradniki, ki so karierni kolegi gospe ministrice, menijo, da je "samopostreľna stavka" za zdravnike ugodna. "Stavkaą v bolniąnici in delaą v svoji zasebni ordinaciji. "Nič ni bolj ľaljivega za zdravnike. V prvi vrsti zato, ker velika večina portugalskih zdravnikov nima zasebne ordinacije in tudi zato, ker tisti zdravniki, ki premorejo zasebne ordinacije, delajo veliko več, da bi dosegli vsaj dostojne dohodke.

Zdravstvena politika na Portugalskem je v zadnjih letih slaba, ľeleli bi si veliko boljąo. Vedno nasmejana gospa ministrica zaključi s tem, da blati zdravnike prav tako kot njena predhodnica. "Mehek" način delovanja in nasmeh, ki zgladi vse teľave, je značilnost te administracije. Toda večen nasmeh, prijaznost in navidezna pozitivna naravnanost ne reąujejo negotovosti zdravnikov. Zlasti tistih ne, ki ľe več kot 20 let delujejo v javnem zdravstvu. Ne reąujejo tudi druľinskih problemov zdravnikov, ki so se prisiljeni ločiti od svojih druľin le zato, ker so administrativno napoteni v nek izgubljen, socialno neugleden zdravstveni center ali bolniąnico, ki je 100 do 200 km oddaljena od njegovega stalnega bivaliąča.

Hipokrat ni hipokrit! Hipokrat naj zdravi zdravnike. Hipokrit naj zdravi tiste, ki odtegujejo finančna sredstva zdravnikom in bolniąnicam, kritizirajo nizke rezultate in skuąajo demonizirati zdravniąki poklic, da bi se tako izognili lastni odgovornosti in nesposobnosti.

Kaľe, da je teľko doumeti, da je pogoj za dobro zdravstveno oskrbo prebivalstva zadovoljstvo zdravnikov. Zdravniki bodo zadovoljni, če bodo prejemali pravično plačilo za svoje delo in bodo imeli dobre pogoje za poklicno napredovanje, če ne bo več dejavnikov negotovosti in bodo tako ustvarjeni dobri pogoji za njihovo delovanje. ©ele takrat, ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni, bomo lahko verjeli večnemu nasmehu gospe ministrice. Do tedaj pa je njen nasmeh le marketing, ki jo dobro prodaja, ne vpliva pa na nobeno od zgoraj omenjenih kuľnih bolezni.

Prevod iz: Boletin do Sindicato Independente dos Medicos Out/Dez 98/25 in po članku Hipocrates ou Hipocritas po Francisco Bruto da Costa in O Independente? 15/01/99

Pogosto se svojim varovancem pridruľijo tudi zdravniki in drugo medicinsko osebje. V teh dneh si lahko poskus zdravljenja s humorjem ogledate tudi na filmskem platnu: komedija, namenjena sprostitvi, je vredna ogleda in razmisleka.

Po mnenju nemąkih zdravnikov je glavna ovira za uspeąnost tamkająnjega zdravstvenega sistema neuspeąno sodelovanje med zdravniki in bolniąnicami (klinikami oziroma stacionariji) ter neustrezna izkoriąčenost moľnosti in zmogljivosti, ki so na voljo v bolniąničnem sektorju. Posledice omenjene problematike se kaľejo kot naraąčajoči stroąki zdravljenja, kronično pomanjkanje denarja za honorarje zdravnikom (in drugemu osebju) ter neustrezna kakovost storitev (prizadene predvsem paciente in spravlja v zadrego zavarovalnice). Najboljąo reąitev opisane problematike so Nemci izrazili s preprostim stavkom: čimveč ambulantnega in čim manj stacionarnega zdravljenja. Učinkovit recept za racionalno terapijo zdravstvenega sistema bliľnje Nemčije bi se nedvomno obnesel tudi v Sloveniji.

• z uvedbo posebne zniľane premije za zavarovance, ki se v primeru bolezni, motnje ali poąkodbe vedno najprej oglasijo pri svojem druľinskem zdravniku in njegovi strokovni presoji prepustijo odločitev o nadaljnjem zdravljenju,
• prosta izbira in po potrebi tudi zamenjava druľinskega zdravnika,
• z medijskimi akcijami, ki naj bi ljudi opozorili na prisotnost in kakovostno delovanje druľinske medicine.

Najbolj donosna so zdravila iz Cyber-lekarne v ZDA, kjer strokovnjaki iz Wall Streeta pričakujejo milijarde dolarjev dobička s prodajo zdravil v virtualnih lekarnah.

Zato EU poziva zdravnike in farmacevte, naj uporabnike poučijo o nevarnostih in pasteh, ki pretijo bolnikom pri izbiranju in kupovanju zdravil v virtualnih lekarnah s pomočjo pritiska na gumb računalniąke miąke.

"Gospod profesor dr. Janko Leąničar, zdravnik specialist, infektolog, primarij in univerzitetni profesor, je konec maja dopolnil petdeset let delovanja v celjski bolniąnici. Leta 1962 je postal primarij in leta 1967 doktor znanosti. Od leta 1964 do leta 1984 je bil petkrat habilitiran za univerzitetnega učitelja. Postal je docent, izredni in nato redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Vsa leta njegovega sluľbovanja je Infekcijski oddelek Bolniąnice Celje redno sledil novim infektoloąkim smerem v domovini in tujini ter uvajal najsodobnejąe postopke pri diagnostiki in terapiji. Leta 1952 je napisal: "Oddelek je klasičen vzgled starih pojmov in načel, ki so infekcijske bolniąnice istovetile z azilom, čeą da so jim potrebne samo postelje in osebje zato tudi ne potrebuje nikakrąnih diagnostičnih, terapevtskih niti sanitarnih prostorov."

Po njegovih idejnih načrtih je bil po skoraj ątiridesetih letih prizadevanj leta 1990 k obstoječemu oddelku zgrajen ustrezen prizidek, ki reąuje sanitarna vpraąanja celotnega celotne zgradbe in bistveno izboljąuje pogoje bolnikov v bolniąnici.

Področje raziskovalnega dela profesorja Leąničarja so predvsem infekcije centralnega ľivčevja. Vsa leta je bil zdravnik raziskovalec. ©tirideset let je posvetil proučevanju klinike, epidemiologije diagnostike in terapije klopnega meningoencefalitisain, dvajset let pa proučevanju akutnih virusnih hepatitisov, zlasti hepatitisa B. Celjski infekcijski oddelek je postal vodilni raziskovalni center za klopni meningoencefalitis v drľavi in v sedemdesetih letih tudi osrednji raziskovalni oddelek za hepatitis. O tem govori obseľna strokovna znanstveno-raziskovalna literatura, objavljena v domačih in tujih medicinskih revijah ter ątevilne knjige.

Ukvarjal se je z organizacijo bolniąnične, zlasti infektoloąke sluľbe. Bil je pobudnik in organizator cepljenja proti poliomielitisu v Sloveniji s Salkovim cepivom. Načrtno je organiziral, vodil in razvijal raziskovalno dejavnost v bolniąnici in nato v celotnem Zdravstvenem domu ter bil vsa leta aktiven pedagoąki delavec. Bogatih petdeset let je profesor Leąničar deloval v strokovnih druątvih in v njih prevzemal pomembne naloge.

Zaradi svojih strokovnih doseľkov je prejel več priznanj in nagrad. Na pobudo Mednarodnega centra Cambridge so ga leta 1997 vpisali v Biografski leksikon Mednarodnega biografskega centra Cambridge.

V čast nam je, da nocoj mestni svet mestne občine Celje gospodu profesorju doktorju Janku Leąničarju za izjemni prispevek na področju zdravstva, kot pomembnega dejavnika mestne občine Celje, podeljuje naziv častnega meąčana Celja."

Ob tej priloľnosti se zahvaljujemo vsem zdravnikom, ki s svojimi predavanji in vzpodbudami bogatijo naąa strokovna srečanja in nam omogočajo delovanje.

Svetovna zdravstvena organizacija je leto 1999 posvetila starejąim, zato je bil tudi 7. april, svetovni dan zdravja, namenjen tretjemu ľivljenjskemu obdobju. Geslo "Bodimo dejavni v tretjem ľivljenjskem obdobju" vabi starejąe ljudi, da razmislijo o preľivljanju svojega časa, saj jim bo le dejavnost ohranila aktivno vlogo v druľbi. Na svetu ľivi okoli 580 milijonov ljudi, ki so starejąi od 60 let, leta 2020 naj bi ta starostna skupina po predvidevanjih SZO ątela pribliľno milijardo ljudi. Zato je vpraąanje, kako se zdravo postarati, zagotovo tehtno in vredno premisleka ľe v mladih letih. Nekaj nasvetov sta skuąala posredovati strokovno srečanje in okrogla miza ob svetovnem dnevu zdravja 1999, ki so ju skupaj organizirali Inątitut za varovanje zdravja, Ministrstvo za zdravstvo, Slovensko zdravniąko druątvo in Zbornica zdravstvene nege. Strokovno srečanje je povezovala prim. Metka Macarol Hiti, dr. med. Po uvodnih besedah ministra za zdravstvo dr. Marjana Jereba, dr. med.: "Lepo je biti na svetu, zato bodimo čim dlje," je minister brez listnice gospod Janko Kuąar predstavil odbor, ki ga je imenovala Vlada, za pripravo in izvedbo mednarodnega leta starejąih. Metka Pentek, dr. med., nacionalna kordinatorka WHO za zdravo staranje, je predstavila najznačilnejąe stereotipe, ki so se uveljavili v svetu, in ki marsikje grenijo ľivljenje starejąim, ki ľelijo aktivno preľivljati svoje tretje obdobje. ®e zdavnaj je bilo ovrľeno prepričanje, da so vsi stari ljudje enaki, saj je med ąestdeset in osemdesetletnikom zaznavna razlika. Tudi trditev, da se moąki in ľenske starajo na enak način, ne drľi. V povezavi s starejąimi je pogosta povezava z nemočjo in potrebo po tuji pomoči. Resnica je, da le okoli deset odstotkov ljudi med 60 in 70 let potrebuje pomoč tretje osebe, odstotek naraste naslednje desetletje na 30 in na 60 odstotkov v obdobju nad 80 let. Ker je starostnikov v najstarejąem obdobju manj, ni zanemarljivo dejstvo, da pravzaprav večina starejąih ljudi lahko ľivi brez ali z malo tuje pomoči. Starejąi ljudje ąe vedno lahko prispevajo v druľbi, saj je tudi varovanje vnukov delo, ki da je potrebno sicer drago plačati. Sposobnost ustvarjanja ekonomskih dobrin s starostjo usahne, ker so starejąi upravičeni do (trdo prisluľenih) pokojnin in ker so pogosti uporabniki socialnih pomoči ter zdravstvenih storitev, jim prav nepridobitnost najbolj očitajo v prehodnih sistemih. Mladi prepogosto pozabijo, da ľivijo in ustvarjajo na temeljih, ki so jih postavili predhodniki. Zadnji mit je trditev, da največ starih ljudi ľivi v razvitih drľavah. Resnica je, da jih je največ v drľavah v razvoju. Slovenska značilnost je veliko mladih upokojencev, ki so delno organizirani v posamezne dejavnosti, večinoma pa so aktivni v domačem okolju.
 

Prof. dr. Črt Marinček je predstavil rezultate aplikacijskih raziskav, ki jih ľe od leta 1992 dalje skupaj izvajata Inątitut za varovanje zdravja in Inątitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, s področja kakovosti ľivljenja starejąega prebivalstva v Sloveniji. Nov psiholoąki pogled na staranje je predstavil prof. Vid Pečjak. O skrbi za zdravje starostnikov je spregovoril prof. dr. Pavel Poredoą, o moľganski in miąični aktivnostiv letih staranja prof. Drago Ulaga, o zdravstveni negi z vidika staranja Milena Krľaj. Upokojitev kot nov ľivljenski izziv je pred sodelujoče postavila prof. dr. Ana Kranjc.
Elizabeta Bobnar Najľer

Bralce ľelimo opozoriti tudi na avtorstvo članka: Obravnava osebe, ki se zbode z ostrim, krvavim predmetom izven zdravstvene ustanove, kjer je pomotoma podpisana asist. mag. Maja Sočan, dr. med., ki je prispevek posredovala v objavo, namesto Strokovnega kolegija epidemioloąkih dejavnosti Inątituta za varovanje zdravja in Zavodov za zdravstveno varstvo.

Vsem se vljudno opravičujemo in prosimo za razumevanje.

	prejąnji članek	naslednji članek