ISIS 1999, ąt.5
|
iz glasil evropskih zbornic |
|
Hrvatski stomatoloąki vjesnik 1/99
V uvodniku daje dr. ®eljko Zubović, predsednik Hrvaąke stomatoloąke komore,
kratek pregled prvih ątirih let njenega dela. Med drugim omenja, da je
bilo ustvarjeno izjemno dobro sodelovanje s predstavniki Zdravniąke zbornice
Slovenije.
Med strokovnimi prispevki "za prakso" sta objavljena dva članka s področja
implantologije oziroma osteointegracije (Jerolimov, Carek, Jeluąić). Zanimiv
je tudi prispevek o stomatoloąkih vidikih degresije (D: Wollner, Medical
School, Fiji).
Obseľnejąi del ątevilke je namenjen "dogodkom", s katerimi obveąčajo
člane o delovanju organov Zbornice, pa tudi o dogajanjih na Stomatoloąki
fakulteti v Zagrebu, ki je 1. oktobra 1998 praznovala 50. obletnico svojega
delovanja in bila odlikovana z zlatim odličjem.
Pomembna je tudi novica, da se Hrvatska stomatoloąka komora po ątirih
letih delovanja seli iz najetega na novi, lastni sedeľ.
Franc Farčnik
Vedno več zdravnikov s PSY diplomo
Vedno več zdravnikov v Avstriji se odloča za dodatni psihosocialni, psihosomatski
in psihoterapevtski ątudij. Pribliľno 1500 sploąnih zdravnikov se je do
sedaj odločilo za to dodatno obliko ątudija, ki je razmeroma zahtevna,
saj traja izpopolnjevanje pribliľno sedem let. Med tem časom dobijo tečajniki
obseľno znanje iz psihosocialnih, psihosomatskih in psihoterapevtskih medicinskih
področij, kar naj bi po besedah predstojnika Klinike za psihologijo in
psihoterapijo v Gradcu, prof. Pieringerja, pomagalo, da praktični zdravnik
"ne bi bil omejen samo na reparaturo". Dodatna izobrazba koristi seveda
v prvi vrsti bolnikom, saj se ątevilo tistih, ki potrebujejo psihoterapijo,
zelo hitro povečuje. Takąna dodatna izobrazba je zlasti pomembna zato,
ker praktični zdravnik v Avstriji lahko v povprečju posveti bolniku le
pet minut. Prof. Marianne Springer Kremser z Inątituta za globinsko psihologijo
Dunajske univerze pravi "da potrebuje le 30 sekund, da predpiąe neki psihofarmak"
in da "pet minut traja dlje, kot si včasih mislimo".
Protagonisti omenjenega izobraľevanja predlagajo, da bi se omenjene
discipline uvedle tudi kot predmet pri izobrazbi medicincev, predvsem pa,
da bi bile zavarovalnice pripravljene plačati stroąke takega zdravljenja.
Vir: Wiener Arzt.
Boris Klun
|
prejąnji članek
|
naslednji članek
|
|
|