Dejstvo je, da delegati iz več kot 50 drľav, ki se srečujejo dvakrat na leto na sestankih te organizacije, sodelujejo v različnih projektih, ki jih lahko razvrstimo v ąest skupin:

poletne prakse (delo v bolniąnicah poleti in zadnje čase vse leto), raziskovalne izmenjave (sodelovanje na raziskovalnih projektih v tuji drľavi), begunski projekti (pot v kraje, kjer so begunci, in sodelovanje z ľe organiziranimi dejavnostmi, ki pomagajo beguncem in razseljenim ljudem), projekti javnega zdravstva (v drľavah, kjer zdravstvena zaąčita ni dostopna vsakomur in kjer osnovni programi varovanja zdravja ąe niso vsakdanjost), projekti za reproduktivno zdravje in projekti za boj proti AIDS-u (ąirjenje zavesti o tabu temah, seksualnosti in s tem povezanih spolno prenosljivih boleznih ter AIDS-u, kugi, ki se nezadrľno ąiri), projekti medicinskega izobraľevanja (izmenjava izkuąenj o sistemih učenja medicine, pomoč kolegom v drľavah, kjer nimajo dostopa do novejąe literature).

IFMSA predstavlja vsakega od nas, je mednarodna matica ątudentov medicine in se tako predstavlja kot mednarodni stanovski forum. Na tem forumu se srečujejo vodje projektov, tam predstavijo svoje dejavnosti in navduąujejo kolege, da začnejo podobno delovati tudi doma.

Zato se pojavlja teľnja članic te skupine, da prevzamejo ime IFMSA za svojega in se tako tudi poimenujejo. V Sloveniji zastopa in s tem prenaąa izkuąnje na naąe ątudente SloMSIC. Z uporabo kratice IFMSA v naąem imenu bi lahko bolje povezali mednarodne dogodke z ľivljenjem doma, prenesli bi tudi blagovno znamko z mednarodne na fakultetno raven, kar bi okrepilo pripadnost ątudentov skupni medicinski druľini.

Letos marca, natančneje od 4. do 9., se je v hotelu ©pik v Gozdu Martuljku nagnetlo 350 ątudentov medicine z vsega sveta, da bi prisostvovali letoąnjemu svetovnemu sestanku ątudentov medicine.

Srečanje je bilo organizirano v okviru SloMSIC-a, slovenske medicinske ątudentske organizacije za mednarodno sodelovanje, ki so ji priskočili na pomoč ąe kolegi dobre volje. Priprave za to srečanje so potekale ľe leto pred kongresom, saj je bilo treba pridobiti kandidaturo v ostri konkurenci na podobnem sestanku v Atenah marca 1998.

Nekaj delegatov je priąlo na mesto srečanja ľe pred sestankom, saj so imeli intenzivni seminar o vodenju delovnih skupin in organizacij, o nabiranju sponzorjev, pisanju strokovnih besedil ipd. Ta uvodni sestanek se je začel tri dni pred uradnim začetkom EOM-a in je bil nekakąna generalka za kasnejąo "akcijo".

Na otvoritveni pozdrav naąega dekana prof. Mihe ®argija je priąla ľe večina od delegatov iz 58 drľav, s 5 celin; za svoj trud so bili nagrajeni s slavnostno večerjo v nabito polni jedilnici hotela. ®e pred otvoritvijo se je začel uradni program delovnega dela sestanka s plenarno sejo, zvečer pa smo po odlični večerji (kdor ąe ni poskusil kulinaričnih uľitkov hotela ©pik, naj se ne obotavlja!) zavrteli tlačenke v prirejeni plesni sobi. Natakarica Marta je pustila odprt točilni pult ąe pozno v noč in tako omogočila sprostitve ľeljnim zgarancem, da so spili kakąno pivo.

Učinek nabitega hotela je bil nepopisen. Celotno ekipo organizatorjev je prevzel polet navduąencev ter se prek vsakega od nas prenesel na naąe goste. Menda je bil to eden najboljąih sestankov doslej: ljudje so se imeli enkratno, bili so produktivni in inovativni pri svojem delu, ki je trajalo več kot pet dni.

Ko smo končno uredili vse napačno vseljene in zamudnike s plačili se je začel navaden dan: kopiranje, iskanje papirjev, prenaąanje grafoskopov, premeąčanje stolov, odgovarjanje na ľe stokrat zastavljena vpraąanja in raztegovanje ľivcev do neskončnosti. Nikogar ni preveč motilo, da smo spali le nekaj ur, delali ves dan, zvečer pomagali pri ustvarjanju druľabnega večera in zjutraj spet ponovili mučenje prejąnjega dne.

Nedelja je prinesla počitek, saj smo jih spravili vse kot enega v avtobuse na ekskurzijo na Bled in v Ljubljano. Blejsko jezero je bilo ravno na pol zamrznjeno, preveč, da bi odpluli na otok in premalo, da bi se pridrsali do njega. Slabo vreme je prineslo tudi sneg in tako je celotna posadka brez teľav zavzela blejski grad in z njega s kepami nagnala mimoidoče italijanske turiste.

Po kremnih rezinah se je dan razpotegnil v Ljubljano, ki nas je pričakala z ljubečo meglo in negujočim blagim deľjem. Dve uri smo kroľili po kisli Ljubljani, kar so vsi pohvalili po poti nazaj v hotel, kjer jih je čakala pripravljena večerja in po njej alpski večer.

Alpski večer

®e pred začetkom sestanka smo na domači strani objavili slike podobnega srečanja mladine (zabava z alpsko tematiko) in naročili tradicionalnim alpskih narodom (Avstrijci, Nemci, ©vicarji), da s seboj prinesejo tudi svoje alpsko oblačilo. Ravno tako smo sami poskrbeli za pravąnje atribute in jih izbrskali iz omar ter smučarskih zakladnic.

Sestanek se je tisti večer zavlekel kar pozno v noč, tako da se je začetek zamaknil za kakąno uro. Vendar nam je bilo zavlačevanja dovolj in s programom je bilo treba začeti. Naročili smo glasbo, se oblekli v alpske obleke in ob vstopu v jedilnico ponudili sol in kruh. Sledili so nam tudi Avstrijci, ki so po navodilih prinesli svoje preobleke ter razvedrila ľeljni posamezniki, ki so v svoji preproąčini spretno posnemali alpski način oblačenja in improvizirali s smučarskimi pripomočki, pohodniąkimi rekviziti ...

Polke in valčki so veljali za ples večera. Kdor ni znal, se je naučil ali pa se vsaj prestopal, kakor je vedel in opazoval; neusmiljeni takti in melodije so privabile tudi najbolj srameľljive opazovalce na plesiąče. Divji vrtinec alpskega vetra je pomedel po hotelu ©pik, odnesel vse napetosti, slabo voljo, nerazpoloľenost; tudi če nisi bil iz goratih krajev, si se počutil ąe kako toplo doma.

Izvolitev naslednika

Zadnji dan, torek, je bil posvečen okrogli mizi o ątudijskih sistemih na medicinskih fakultetah po svetu, predstavitvi PBL (problem based learning) sistema in načrtih naąe fakultete o spremembi sistema. Ves sestanek EOM je skupina za medicinsko izobraľevanje pripravljala prispevek na to temo in nato poročala, doc. Markovičeva, ki vodi prenovo ątudija pri nas, pa je predstavila trenutno stanje ątudija medicine pri nas.

Okrogla miza "Medical Education in Slovenia and in the World"

Po "Talent Showu" z "National Drinks Party" prejąnjo noč so prihajajoči profesorji, katerih odziv na naąe vabilo je bil enkraten, oznanjali, da obstaja ľivljenje tudi oz. v tem primeru predvsem izven Hotela ©pik in da je stvar resna. Najbolj cenjena tekočina je bila voda, bali pa smo se, da udeleľenci okrogle mize pritiska kroničnega pomanjkanja spanja ne bodo zmogli. Z majhno zamudo, s podočnjaki, z na trenutke komično upočasnjenostjo in neľno raskavimi glasovi pa smo le "zvozili".

V prvem delu je najprej Tiago Monaco, direktor Standing Committee on Medical Education (SCOME), predstavil IFMSA UNESCO Report, kjer je kratko opisal obstoječe učne sisteme v medicini ter staliąča IFMSA glede izobraľevanja. Nato je doc. dr. Markovičeva predstavila razpis programa TEMPUS, na katerega se je prijavila naąa fakulteta, ter orisala bistvene naloge, potrebne za uspeąno izpeljavo in vlogo ątudentov pri spremembah.

V drugem delu smo za okroglo mizo posadili predstavnike fakultet, kjer PBL ľe več let uspeąno izvajajo ali pa ąele uvajajo. Steven iz Nizozemske, Mark iz Kanade, Miko iz Finske, Henrik iz ©vedske in Claire iz Velike Britanije so pod vodstvom moderatorke Sandrine iz ©vice govorili o programu svojih fakultet, predstavili delovni teden, opisali teľave, s katerimi se srečujejo, in na koncu zatrdili, da je PBL tisto pravo. V sploąni diskusiji so odgovarjali tudi na zanimiva vpraąanja iz občinstva.

Pripravljamo zbornik na temo PBL in spremembo ątudija pri nas, kjer bomo okroglo mizo nekoliko podrobneje predstavili. Pripravlja pa se tudi ľe naslednja okrogla miza, namenjena seznanitvi naąih ątudentov in profesorjev s spremembami in moľnostmi naąe aktivne vloge pri tem.

Steven, 2. letnik medicine: "Tematski teden se začne v sredo. Pride čisto pravi pacient, ki nam predstavi svoj zdravstveni problem. Popoldan se razdelimo v majhne skupine po 8 ątudentov z mentorjem in začne se "moľgansko pobrkavanje" o problemu. Po dva ątudenta dobita konkretno nalogo, s katero se odpravimo domov, v knjiľnico in na internet, kjer se začne zbiranje podatkov o problemu in samostojno učenje. V četrtek je na sporedu trening pregledovalnih spretnosti. Petek je edini dan, ki je namenjen klasičnim predavanjem, ki jih prav zaradi njihove omejenosti obiskuje veliko ątudentov. V ponedeljek se spet zbere skupina, ki razpravlja o problemu prejąnjega tedna, za katerega si se imel čas pripraviti več dni, zbirati podatke, kopičiti znanje. V torek je neobvezna zaključna ura, kjer mentor odgovori na morebitne nejasnosti. Vpraąanja lahko poąljeą tudi po e-mailu.

Sistem ątudija je multidisciplinaren pristop k pacientu, kar te nauči diagnostičnega razmiąljanja in povezovanja znanja z vseh medicinskih področij. Po domače: tema trimestra je na primer kardiovaskularni sistem in v treh mesecih obdelaą vsa področja od anatomije, fiziologije, patologije, patofiziologije itd. tega sistema. Tak način ątudija ątudenta spodbuja in ga pripravi ter naredi odgovornega za samostojno učenje.

©tudenti tudi neprestano prispevamo k izboljąavi ątudija s predlogi iz lastnih izkuąenj, pogovarjamo se s profesorji, kako in kje narediti ątudij bolj učinkovit.

Koliko časa na teden porabią za ątudij, za pripravo na obdelavo problema, učenje v knjiľnici, brskanje po internetu?

Steven: "Pribliľno 30 do 40 ur." (Saj to je pribliľno enako, kot je pri nas vseh ur predavanj in vaj na teden).

Boste rekli pravljica? Ne! Tako poteka ątudij medicine v Groningenu na Nizozemskem. Problem based learning je razmeroma nov sistem ątudija, v Groningenu so ga uvedli leta 1989, in je neka sodobna tendenca ątudija medicine v Evropi.

Poznajo ga praktično v vseh drľavah Evrope, tudi v Kanadi in ZDA, v takąnih ali drugačnih različicah. Raziskave kaľejo, da je po pridobljenem teoretičnem znanju enakopraven klasičnemu sistemu, kot ga poznamo pri nas, vendar daje boljąo praktično usposobljenost za delo s pacientom, je bolj spodbuden in predvsem bolj zabaven. Zakaj se mu ne bi pribliľali tudi v Sloveniji?

Zahvala

Za konec bi rekel, da mi je bilo v veliko veselje organizirati tak kongres, posebej ąe, ker je tako dobro uspel. Za to se imam zahvaliti predvsem sodelavcem, ki so se potrudili in poleg svojih ątudijskih obveznosti prevzeli nase marsikatero odgovorno nalogo. To so vsi naąi dragi:

Aida Korpič, Aljaľ Hojski, Amadej Lah, Ana Mavko, Ana Milič, Andreja Mohar, Blaľ Mrevlje, Borut Gubina, Eva Mori, Gorazd Svetičič, Grega Kompara, Iztok Gril, Jasna Radetič, Karla Mlakar, Klemen Malovrh, Lena Perger, Maja Ebert, Marko Jug, Martina Munda, Mateja Jeľovnik, Miha Antonič, Mina Rigl, Minca Mramor, Mojca Hajdinjak, Mojca Roľič, Nejc ©avs, Peter Jurič, Petra Fidler, Primoľ Debevec, Rebeka Lah, Robert Hajdinjak, Samo Plut, ©pela Lenardič, Tadej Burgermeister, Tina Globokar, Tomaľ Malovrh, Urąa Stepiąnik, Urąa Zidar, Vanja Kovač, Vanja Oven, Veronika Rutar, Vesna Gorup, Vesna Zadnik.

Navedel bi ąe podjetja in ustanove, ki so nam moralno in finančno pomagale pri izvedbi kongresa: Adria Airways, Copia, Jabolko d.o.o., Krka d.d., Medicinska fakulteta, Neon Art, Novartis, Petrol, Pc Hand, Salus, Sanolabor, ©OU v Ljubljani.

Hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi kongresa EOM. Upam, da bomo ąe kdaj naredili kaj podobnega.