Ime univ. prof. dr. Karel Luąicky na ljubljanski Medicinski fakulteti takoj po letu 1945 ni bilo znano. Poznali so ga le predvojni zagrebąki ątudentje, ki jih je učil. Zanj sem izvedel po naključju, ker je bil gospod profesor rojen na Primorskem. V Gorici je pod vodstvom Mohorjeve druľbe med leti 1974 in 1994 izhajal Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL), katerega sodelavec sem tudi jaz. V PSBL-ju naj bi bili zapisani ľivljenjepisi vseh Primorcev, ki so bili rojeni na Primorskem ali drugje, pa so ľiveli ali ľivijo na Primorskem (onkraj rapalske meje) in so v ľivljenju naredili več, kot je bila njihova poklicna dolľnost.

Med zbiranjem podatkov o zdravnikih s tega področja sem ugotovil, da je bil profesor dr. Karel Luąicky rojen v Gornjih Vremah pri Divači. Oče Karel je bil poljskega rodu, sluľboval je na ľeleznici, mati Marija Poľenel pa je bila gospodinja. Po priimku sodeč je bila Slovenka. Koliko je bilo v druľini otrok, nisem mogel natančno ugotoviti, v osmrtnici prof. Luąickega leta 1958 je bilo zapisano, da je takrat ľivel ąe brat Joľe Luąicky in sestra Julija Semolič.

Do drugih podatkov, ki sem jih potreboval za kolikor toliko popoln ľivljenjepis, mi je pomagala njegova (sedaj ľe pokojna) ľena prim. dr. Boľa Merljak Luąicky, ki je takrat ľivela in delala v Mostarju. Predvsem mi je odstopila njegov lastnoročno napisan Curriculum vitae, ki ga prevedenega v slovenąčino navajam v celoti:

Prof. dr. Karel Luąicky (slika v okviru) Moj curriculum vitae.  Rojen sem v kraju Gornje Leľeče pri Divači, 13. 3. 1892. Gimnazijo sem obiskoval v Ljubljani in maturiral leta 1911. ©tudiral sem na univerzi na Dunaju in bil promoviran 20. 11. 1916. Med prvo svetovno vojno sem bil v avstrijski vojski in na koncu vojne sem imel čin stotnika. V jugoslovanski vojski nisem sluľil.  Po koncu vojne sem 28. maja 1919 prevzel letoviąče Topoląčica in ga preuredil v prvi sanatorij za pljučno tuberkulozo v Jugoslaviji. Vodil sem ga leto in pol. Po ąestmesečnem ątudiju pri fiziologu prof. dr. Wilhelmu Neumannu na Dunaju sem  v njem vpeljal sodobno terapijo tuberkuloze, skupaj s kolapsno terapijo s pnevmotoraksom.  Z dekretom profesorskega zbora medicinske fakultete, z dne 8. 2. 1920, sem bil imenovan za asistenta na Medicinski fakulteti v Zagrebu, z začetkom 1. 1. 1920. Zaradi nadaljnjega ątudija sem ponovno odąel na Dunaj in delal na klinikah prof. dr. Ortnerja, prof. dr. Neumanna, prof. dr. Eppingerja in Weckebaha. Pri slednjih sem se ąe zlasti specializiral v kardiologiji (elektrokardiograf). Tam sem delal pribliľno ąest mesecev. Medtem sem leta 1926 odąel v Berlin in delal pri prof. Krausu, Goldsacheiderju, Unverrichtu, Moslerju, in sicer v interni medicini. Ravno tako sem odąel na ekskurzijo v Pariz in London. Leta 1932 sem bil izbran za rednega člana nemąkega druątva internistov v Wiesbadenu in kardioloąkega v Nauheimu. Leta 1934 sem bil izvoljen za docenta interne medicine za predmet diferencialne diagnostike interne medicine v Zagrebu, vendar me zaradi političnih razlogov ( frankovci in "pučkaąi") senat ni potrdil. Leta 1935 (spis ątev. 10665) sem bil s strani Medicinske fakultete ponovno predlagan za docenta, a me senat ponovno ni potrdil zaradi desničarske usmeritve. Leta 1940 sem bil na predlog Medicinske fakultete v Ljubljani izbran za rednega profesorja na Medicinski fakulteti v Ljubljani za katedro sploąna in specialna interna medicina. Senat me je potrdil, izbran sem bil s strani univerzitetnega sveta, potrjen pa z ukazom kralja Petra II., dne 27. junija 1940.  Od leta 1940 do novembra 1945 sem bil profesor ljubljanske interne medicine. Na lastno proąnjo sem bil dne 6. 11. 1945 upokojen. Tedaj sem se ponovno preselil v Zagreb, kjer sem opravljal sluľbo primarija v bolniąnici. Sedaj sem v bolniąnici dr. Kajfeľa pod-primarij.  Ko sem bil asistent pri pokojnem prof. dr. Radoničiću sem imel veliko predavanj, redno sem zamenjeval svojega ąefa na predavanjih in sem imel redno vsak semester predpisane tečaje iz interne medicine ter tečaje perkusije in avskultacije, iz propedevtike in diferencialne diagnostike. Imel sem predavanja iz interne medicine v Zdravniąkem druątvu Hrvaąke, vendar so na ľalost le nekatera natisnjena, iz mojih osebnih razlogov. Imel sem tudi predavanja na kongresih v Beogradu in Zagrebu.  Moje imenovanje za univerzitetnega profesorja v Ljubljani je bilo po oceni mojih del s strani prof. dr. Saltykova, Mayerhoferja, Botterija in Ignjatovskega. Bil sem dekan Medicinske fakultete v Ljubljani med leti 1943 do 1945.  Smrt faąizmu - svoboda narodu!  Zagreb, 17. junija 1950.

Kmalu zatem je bil leta 1950 povabljen v Sarajevo, kjer je postal redni profesor na Medicinski fakulteti. Veliko se je ukvarjal predvsem z elektrokardiografijo. Bil je zelo preprost. Med bolniki je bil zelo priljubljen. Ravno tako je bil priljubljen med ątudenti. Učil jih je interno medicino, zahteval pa je, da so znali opazovati. Spomnim se anekdote, ki mi jo je pred leti pripovedoval njegov ątudent, kasneje zdravnik, specialist medicine dela, dr. Sabljak. Zgodilo se je nekako takole: ©tudent (Sabljak) je sedel v ordinaciji prof. Luąickega, ko je priąel v ordinacijo kmet iz okolice Sarajeva. Bil je preprost človek po obnaąanju, govorici in obleki. Bilo je vroče poletje, ko ľe dlje časa ni bilo deľja. Profesor je povpraąal bolnika, koliko časa je hodil peą do vlaka. Odgovor je bil kratek, hodil je kar tri ure. Dr. Luąicky se je obrnil k Sabljaku in hotel takoj vedeti diagnozo. ©tudent se je ves začuden opravičeval, da se sploh ąe ni pogovoril z bolnikom. Profesor pa je vztrajno ponavljal, da hoče vedeti diagnozo. Potem pa je ątudenta vpraąal, če je bolnika dobro pogledal, ne pregledal, ampak pogledal. Ta ga je opazoval od nog do glave ali točneje od glave do nog, ko je opazil, da ima bolnik na praąnih čevljih sledove kapljic. Diagnoza je bila jasna. V treh urah hoda bolnik ni mogel zadrľati urina, moral je na vodo, pri tem si je poąkropil praąne čevlje. Moľ je imel teľave s prostato.

Zaradi bolezni, ki je ľe dalj časa trajala (sladkorna bolezen in angina pectoris), je leta 1956 profesor Luąicky zaprosil za upokojitev. Skupaj z ľeno prim. dr. Boľeno Merljak Luąicky je leta 1957 odąel v Mostar, kjer je ľena prevzela vodstvo Internega oddelka sploąne bolniąnice "Dr. Safet Mujić" v Mostarju. Njegove bolezni so tako napredovale, tako je 18. 8. 1958 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan, umrl za posledicami infarkta.

Seznam njegovih publikacij, ki jih je navedel v svojem curriculum vitae:

1. Wiener Klinische Wochenschrift 39. Jahrgang 1926 Nr. 16: Dr. M. Grossmann und Dr. K. Luąicky: ZUR KLINISCHEN PHARMAKOLOGIE DES KOFFEINS.
2. Dr. K. Luąicky: TERAPIJA SRČANIH BOLESTI POMOĆU KUPELJI UGLJIČNE KISELINE /Med. pregled 1926 broj 1/.
3. A. Hahn, P. Hercog i K. Luąicky: ENDONAZALNO LJEČENJE DIABETES INSIPIDUS-A. /Ljičnički vijesnik br.7 god.1929/.
4. Dr.K.Luąicky: KALA - AZAR U JUGOSLAVIJI. /Terapeutski vijesnik 1. Godina 1. Broj/. u zajednici sa prof. Radončićem i prof. Praąekom. To je bio prvi bakterioloąki verificiran i klinički opisan slučaj Kala - azara u Jugoslaviji i od presudne vaľnosti za upoznavanje te bolesti u Jugoslaviji.
5. Dr. M. Budak i Dr. K. Luąicky: STRUMITIS PARATHYPHOSA B APOSTEMATOSA SA SIMPOMIMA AKUTNOG MORBUS BASEDOWI. /Liječnički vijesnik br.10 1932/.
6. A. Hahn i K. Luąicky: HYPOCHLOREMIČNA STANJA I DIJETA BEZ SOLI. /Liječnički vijesnik br.6 1939/.
7. Dr.K.Luąicky: PRILOG TERAPIJI DIGITALISOM. /Liječnički vijesnik br. 3 1934/.
8. Dr.K.Luąicky: LUES SRCA I SUDOVA. /Liječnički vijesnik br. 7 1934/.
9. Dr. K. Luąicky und Dr. A. ®uk: EIN FALL VON SPIROCHAEOTOGENER SEPSIS UND ZUGLEICH EIN BEITRAG ZUR AETIOLOGIE DER HEPATO-SPLENOMEGALIEN. /Muenchener Med.Wochenschrift 1934, Nr. 42/.
10. Dr. K. Luąicky: PRILOG TERAPIJI TUBERKULOZNOG GRANULOMA. /Lij. Vijesnik br.7 1935/.
11. Dr. K. Luąicky: UEBER DIE GEFAHREN DER STARK WIRKENDEN KOMPLEXEN QUECKSILBERVERBINDUNGEN / NOVASUROL, SALYRGAN, NOVURIT, NEPTAL. /Wiener klinische Wochenschrift 1935 Nr. 49/.
12. Dr. K. Luąicky: UREMIJA ZBOG NEDOSTATKA KUHINJSKE SOLI. /Lij. Vijesnik br. 6 1935/.
13. Dr. K. Luąicky: REFERAT O VII KONGRESU NJEMAČKIH KARDIOLOGA U BAD KISSINGENU APRILA 1934. /Lij. vijesnik 1934/.
14. Dr. K. Luąicky: U MEDICINSKOM KALENDARU 1934 - 35 OBRADJEN CARDIOVASCULARNI SISTEM.
15. Dr. K. Luąicky: 47. KONGRES NJEMAČKOG DRU©TVA ZA UNUTARNJU MEDICINU U WIESBADENU. /Lij. vijesnik br.6, 1935/.
16. Dr. K. Luąicky: MORBUS CHIARI. /Lij. vijesnik br.9, 1934/.
17. Dr. K. Luąicky: ICTERUS HAEMOLYTICUS. /Lij. vijesnik 1936/.
18. Dr. K. Luąicky: KLINIKA I TERAPIJA SRČANIH OBOLENJA. /Liječnički vijesnik 1936/.
19. Dr. K. Luąicky: KIRUR©KO STANOVI©TE NA TEMU TERAPIJA GASTRODUODENALNOG ČIRA. /Lij. vijesnik br. 10 1936, str. 16/.
20. Dr. K. Luąicky: LIJEČENJE VISCERALNOG LUESA. /Lij. vijesnik br. 6 1937/.
21. Dr. K. Luąicky: KRATKI REFERAT O DJELOVANJU KORTIKALNIH HORMONA NA IKTERUS. /Lij.vijesnik br.12 1938, str. 807/.
22. Dr. K. Luąicky: NEBENNIERENRINDENPRAEPARATE BEI LEBERERKRANKENKUNGEN. /Lij. vijesnik br. 12 1938, str. 834/.
23. Dr. K. Luąicky: REFERAT S KARDIOLO©KOG KONGRESA U BAD NAUHEIMU. /Lij.vijesnik br. 1937, str. 222/.
24. Dr. K. Luąicky: INDIKACIJE ZA SPLENOKTOMIJU. /II. JUGOSL. KLINIČNI KONGRES U Ljubljani 1937/.
25. Dr. K. Luąicky: HIPOGLIKEMIČNIM STANJIMA. /Lij. vijesnik br. 2 1940/.
26. Dr. K. Luąicky: KRITISCHES ZUR THERAPIE AKUTER LEBERERKRANKUNGEN ZUGLEICH EIN NEUS MITTEL ZU IHRER BEHANDLUNG. /Wiener klinische Wochenschrift Nr.7 1940/.
27. Dr. K. Luąicky: MORBUS BASEDOW, MORBUS ADDISON, KRONIČNA TROMBOPENIJA, VOLHARDOVA TERAPIJA HIPERTONIJE. /Lij. vijesnik br. 2 1940, str. 89/.
28. Dr. K. Luąicky - Dr. B. Merljak: SODONA KUHINJA. /Ljubljana 1942/.
29. Dr. K. Luąisky: EKSPERIMENTALNI DOKAZ PRELINGVALNE RESORBCIJE ACONITA. /Sudbeno vjeątačko miąljenje Ljubljana 1944/.

Viri: Osebni podatki in curriculum vitae, ki ga je posredovala prim. dr. Boľena Merljak Luąicky; osebni podatki prof. dr. Stanislava Mahkote; osebni podatki gospe Vide Bavčar iz Sela pri Črničah, dolgoletne sodelavke prim. dr. Boľene Merljak Luąicky; Bibliografija slovenskega slovstva (zdravstvo) I. del Ljubljana 1941 str. 856; Bibliografija Zdravstvenega vestnika 1929 do 1976 Ljubljana, maj 1980, str. 54; Poslanstvo slovenskega zdravnika Ljubljana 1965 str. 200; Borisov Ginekologija na Slovenskem od začetkov do leta 1980 str. 200; Primorski slovenski biografski leksikon IX. snopič Gorica 1983, str. 316; Encikopedija Slovenije VI. zvezek Ljubljana 1992 str. 339; Slovenski poročevalec 19. 08. 1958 Poročilo Bolniąnice za TBC Topoląčica 1947 do 1957.

	prejąnji članek	naslednji članek