Tokratni jubilejni - X. rehabilitacijski dnevi v organizaciji Katedre za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in Inątituta RS za rehabilitacijo so bili posvečeni mednarodnemu letu starejąih 1999.

Osrednji in najpomembnejąi strokovni dogodek na področju rehabilitacijske medicine je namenjen predvsem sploąnim zdravnikom in vsem drugim, ki se pri svojem delu srečujejo s to problematiko. Organizator si ľeli tako polnoątevilne udeleľbe tudi na prihodnjih srečanjih.

Dogodek je bil tudi tokrat podkrepljen z izdajo ličnega in uporabnega zbornika predavanj.

V pozdravnem nagovoru in kasneje uvodnemu predavanju je prof. dr. Črt Marinček, dr.med., poudaril pomen mednarodnega leta starejąih in vseh nalog ter aktivnosti, ki so potrebne za izpolnitev zastavljenih ciljev, ki bodo dobili potrditev na jesenski Generalni skupąčini OZN.

K pozdravnim besedam sta bila povabljena tudi generalni direktor Inątituta RS, mag. Franc Hočevar, prof. def., ter prof. dr. Bojan Accetto, dr.med. Prof. Accetta lahko upravičeno imenujemo "pionir slovenske gerontologije ", v nagovoru pa je strnil delo in pridobljene izkuąnje pri obravnavi starostnikov.

Prof. Dr. Draľigost Pokorn, dr.med., nam je predstavil osnovna načela hranilno in energijsko uravnoteľene prehrane starejąih ljudi. Izdelana so prehrambena priporočila (WHO, Geneva 1998), ki se načeloma ne razlikujejo od priporočil za mlająo osebo. Poudarjeno je bilo načelo energijsko redke hrane, poleg pravilne prehrane pa tudi redna telesna aktivnost.

Prof. dr. Irena Keber in ©pela Suąnik, dr. med., sta predstavili rehabilitacijo po srčnem infarktu.

Dejstva, ki se jih je treba zavedati, so: pogostejąe pojavljanje srčnega infarkta pri starejąih, pogostejąi zapleti in daljąa hospitalizacija v primerjavi z mlająimi bolniki. Strah pred morebitnimi zapleti nas ne bi smel ovirati pri vključevanju starejąih v programe rehabilitacije. Tu imajo največje izkuąnje pri nas na Kliničnem oddelku za ľilne bolezni Trnovo. Celovito rehabilitacijo pa sestavlja seveda tudi sekundarna preventiva glede dejavnikov tveganja.

Asist. mag. Nika Goljar je v predavanju opredelila vpliv starosti na rehabilitacijo po moľganski kapi. K funkcionalnemu okrevanju po moľganski kapi prispevata spontano nevroloąko okrevanje in funkcionalna prilagoditev. Pri starejąih bolnikih se funkcionalno stanje izboljąa bolj, kot bi lahko pričakovali glede na nevroloąko izboljąanje, torej gre predvsem za prilagoditev. Vsekakor pa starost, ko se odloča o programih rehabilitacije, ne sme biti omejujoč dejavnik. Rehabilitacija mora biti torej dobro načrtovana za vse bolnike, ki jo potrebujejo!

Rehabilitacijo bolnikov z ľilnimi obolenji in posledično amputacijo sta predstavila mag. Metka Preąern ©trukelj, dr.med., in Klemen Grabljevec,dr.med. Amputacija je vsekakor nezaľelen izzid zdravljenja bolnikov z ľilnimi obolenji, vendar ľal dostikrat rezultat napredovalega bolezenskega stanja. Avtorja sta poudarila posledično hudo okvaro, prizadetost in oviranost bolnikov, ob tem pa ne smemo zanemariti psihosocialnih posledic tako dramatičnega posega, kot je amputacija dela telesa. Izkuąnje kliničnega dela kaľejo, da so starejąi bolniki z obojestransko nadkolensko amputacijo spodnjih udov večinoma neprimerni za protetično oskrbo in samostojno hojo. Pri bolniku z amputacijo v predelu spodnjega uda je zelo pomembno preprečiti amputacijo preostalega uda in mu omogočiti samostojnost v opravljanju dnevnih aktivnosti in pri gibanju. Tako je zagotovljena primerna kakovost ľivljenja.

Problematiko rehabilitacije bolnikov z okvaro hrbtenjače nam je predstavil Rajmond ©avrin, dr.med. Deleľ bolnikov, starejąih od 65 let, ki so bili obravnavani na IRSR v zadnjih osmih letih, je bil 16,8 %. Dejavniki, ki odločajo o zapletih po več desetletjih ľivljenja z okvaro hrbtenjače, so predvsem ishemična bolezen srca, okuľbe sečil in prizadetost ledvic, demineralizacija okostja in preleľanine. Nenehna skrb za odpravljanje dejavnikov tveganja omogočajo bolnikom z okvaro hrbtenjače dolgoletno aktivno ľivljenje.

Marta Petelin Suhadolnik, dr.med., in znanstvena sodelavka, dr. Duąka Meh, dr.med., sta predstavili teľave bolnikov z multiplo sklerozo v starosti. Bolezen se pri starostnikih pojavlja predvsem v primarno napredujoči obliki in je prognostično neugodna. Nikakor ne smemo dovoliti, da bolnik poleg močno izraľene prizadetosti in oviranosti doľivi ąe izolacijo in umik iz ľivljenja.

Značilnosti okrevanja po nezgodni moľganski poąkodbi v starosti je opredelila mag. Viktorija Koąorok, dr.med. Statistike opisujejo drugi vrh v ątevilu nezgodnih moľganskih poąkodb po 65. letu. Izkuąnje kaľejo, da raven okrevanja tudi v ugodnih potekih rehabilitacije ne zadoąča za samostojno in neodvisno ľivljenje bolnikov. Potreben je ąe nadaljnji nadzor, spodbujanje, vodenje in usmerjanje. ®al imamo pomanjkljivo izvenbolniąnično mreľo, ki bi zagotavljala pomoč (medicinska in psihosocialna raven) prizadetim in oviranim bolnikom.

O obvladovanju urinske inkontinence pri starostnikih je razpravljala mag. Branka Matoic, dr.med. Inkontinenca se pojavlja pogosteje kot pri mlająih ljudeh, je pa eden od najpomembnejąih dejavnikov, ki odločajo o kakovosti ľivljenja pravzaprav vsakega bolnika, ne glede na starost in patologijo. Prikazana je bila paleta moľnih terapevtskih ukrepov. Zlasti spodbuden je bil zaključek, da je opazen velik napredek v obravnavi inkontinentih oseb.

Doc. dr. Anton Zupan, dr.med., je podal pregled tehničnih pripomočkov in tehnoloąkih reąitev za starejąe ljudi. ©tevilni preprosti pripomočki nadomestijo izgubo gibalnih sposobnosti, nekatere zahtevnejąe in draľje tehnoloąke reąitve pa omogočajo komunikacijo z okoljem in izboljąanje kakovost ľivljenja. Na pohodu je hitro razvijajoče se področje tako imenovane telemedicine, ki s sodobno telekomunikacijsko in računalniąko tehnologijo ponuja izredno učinkovite in izvirne reąitve za vse prizadete in ovirane.

Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., predstojnik katedre za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (Foto: Amadej Lah)

Prim.asist.dr.sc. Marjan Bilban, dr.med., je v svojem prispevku obravnaval vpliv starosti na vozniąke sposobnosti. S pomočjo nekaterih statističnih kazalcev letnih poročil uprave MNZ za informatiko, RZ za statistiko in lastnih raziskav nam je prikazal pomembnost udeleľbe starejąih oseb v prometu - predvsem v vlogi voznikov motornih vozil. Nekaj zanimivih podatkov: deleľ voznikov med ljudmi nad 65 let je bil leta 1996 27 %, predvideni deleľ leta 2021 pa je 54 %. S pomočjo statističnih metod je izračunan vpliv starosti na teľo cestno-prometnih nezgod - z rastočo starostjo raste tudi tveganje za hująe posledice nesreče. Treba je zaąčititi pravico posameznika do voľnje, vendar pri tem upoątevati potrebne sposobnosti. Osnovni cilji WHO v tej smeri so: dodati leta ľivljenju, dodati zdravje ľivljenju in dodati ľivljenje letom.

Po koncu predavanj prvega dneva je sledila dokaj ľivahna diskusija. Gostje so izpostavili perečo problematiko domov za starejąe občane, predvsem glede obremenjenosti, kadrovskih zmogljivosti, teľav v zvezi s programi rehabilitacije v domovih in podobno. Predstojnik Katedre prof. dr. Črt Marinček, dr.med., je predlagal, da vsak zainteresirani udeleľenec do konca srečanja odda svoje predloge, mnenja in pripombe v zvezi s to problematiko, ki je prerasla okvir tovrstnega srečanja. Vsi predlogi bodo v bliľnji prihodnosti obravnavani na ustreznih instancah.

Drugi delovni dan smo v zgodnjih jutranjih urah nadaljevali s predavanjem o patofiziologiji demenc kasnejąe dobe. Predstavila sta ga prof. dr. Duąan Sket in asist. Marko ®ivin, dr.med. Spoznali smo patofizioloąke, patobioloąke in patomorfoloąke osnove najpogostejąih demenc. Najpogostejąa oblika primarne demence v starejąi dobi je Alzheimerjeva bolezen, sledijo vaskularne demence in degenerativne demence ne-Alzheimerjevega tipa. Za ireverzibilno in napredujočo okvaro, ki vodi v demenco, je značilno napredujoče odmiranje nevronov neokorteksa, hipokampusa, amigdaloidnih jeder in lahko tudi subkortikalnih jeder.

Prof. dr. Miro Deniąlič, dr.med., znanstvena sodelavka dr. Duąka Meh, dr.med., in prof. dr. Črt Marinček, dr.med, so predstavili ocenjevanje dnevnih aktivnosti pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Prirejena Bayerjeva lestvica je primerna za ocenjevanje predvsem blagih demenc, izpolnijo jo sorodniki in svojci. Lestvica je preprosta, občutljiva, mednarodno uporabna in ustrezna za bolnike s teľavami pri opravljanju dnevnih aktivnosti. 25 skrbno izbranih vpraąanj je preprostih in zahteva 8 - 10 minut za izpolnitev. Moľnosti uporabe so predvsem v sploąni oziroma druľinski medicini.

Prof. dr. Janko Kostnapfel nam je v zaokroľeni in pregledni sliki prikazal pogled na psihogeriatrijo, podprto s svojimi bogatimi izkuąnjami pri kliničnemu delu. Predvsem je izpostavil problem samomora, ki je po statistikah (1997 - 1983) med starejąimi od 65 let dvakrat pogostejąi, kot velja za razmere celotnega prebivalstva pri nas.

Dr. Tone Brejc, dipl.psih., je opredelil vpraąanje pristopa k rehabilitaciji starih ljudi. V svojem zanimivem in poučnem prispevku je avtor opozoril predvsem na razvojni pristop v rehabilitaciji starejąih ljudi. S tem sprejmemo razvoj kot bistveno značilnost človekovega bivanja, kot neizbeľno in neuklonljivo silo za spremembo. ®eleli bi si tako podpreti sposobnost vsakega posameznika, da pri razreąevanju svojih teľav uporabi vse svoje bioloąke, psihične in socialne moči. Raje kot vpraąanje "Koliko ste stari?" uporabimo "Kako se počutite?, "Kaj ľelite doseči?" in "Kako vam lahko pri tem pomagamo?"

Da so bolečine pri starostnikih pomemben dejavnik v rehabilitacijski obravnavi, nas je v predavanju prepričala znanstvena sodelavka, dr. Duąka Meh, dr.med., in prof.dr. Miro Deniąlič, dr.med. Bolečina je pri premalo opaľenih in nezahtevnih starostnikih pogosto podcenjevana. Bolečina pri starostnikih ima svoje posebnosti, ki pa same po sebi ne dovoljujejo preohlapnega pridevka geriatrične bolečine.

Značilnosti vestibularnih okvar v starosti nam je predstavila prim. mag. Jagoda Vatovec, dr.med., in Branka Alčin, dr.med. Te lahko nastopijo kot posledica staranja ali akutne bolezni, kar objektiviziramo z elektronistagmografijo. Vestibularno kompenzacijo pri starejąih poskuąamo podpreti z ohranjanjem gibalnih sposobnosti in redno vadbo.

Da postaja osteoporoza z daljąanjem ľivljenjske dobe vedno pomembnejąi zdravstveni problem, nas je v predavanju opozorila prof.dr. Andreja Kocijančič, dr.med. Z zgodnjo diagnozo in preventivo zlomi niso nujno cena za dolgo ľivljenje. V prispevku je bila poudarjena sekundarna preventiva dobro poznanih dejavnikov tveganja in osnove zdravljenja, ki pa so ob ątevilnih kliničnih ątudijah in bogatih izkuąnjah avtorice sproľile veliko zanimanje in vpraąanja v diskusiji.

Takojąnji rehabilitacijski pristop pri zlomih pri starostnikih sta predstavila prof.dr. Vladimir Smrkolj, dr.med., in ©pela Suąnik, dr.med. V prispevku je nazorno prikazan pregled najpogostejąih zlomov pri starejąih poąkodovancih. Idealno je, da preide zgodnja rehabilitacija zaradi narave poąkodovanega tkiva v vzdrľevalne ukrepe, ki naj spremljajo starostnika vse preostalo ľivljenje.

Rehabilitacijo starostnikov po značilnih zlomih zaradi osteoporoze je predstavil prim.mag. Aleą Demąar, dr.med. V prispevku je avtor v svojem prepričljivem slogu opozoril na moľne nepravilnosti pri izvajanju rehabilitacijskih programov pri zlomih v zapestju, zlomih vretenc in stegneničnega vratu. Opozoril je tudi na zelo pomembno in vedno aktualno respiratorno terapijo, zlasti v zgodnjem postoperativnem poteku.

Telesno zmogljivost in moľnosti uporabe pripomočkov za hojo pri starih ljudeh, nam je predstavila Tatjana Erjavec, dr.med. Hojo s pomočjo pripomočkov, kot so ortoze, proteze in FES, je predstavila tudi z vidika energetsko-metaboličnih zahtev, ob tem pa opozorila na mogoče zaplete pri treningu hoje in kontraindikacije za samo opremo s pripomočki.

Predavanje doc. dr. Helene Burger, dr.med., je zaradi odsotnosti avtorice predstavil prof. dr. Črt Marinček, dr.med. Avtorica nam je ľelela poudariti pomen telesne aktivnosti za samostojnost, preprečevanje bolezni in njen vpliv na kakovost ľivljenja. Zaskrbljujoč je podatek, da je le 30 % ljudi, starih nad 65 let, redno telesno aktivnih.

Metka Pentek, dr.med., nam je orisala pogoje in načine dela pri rehabilitaciji starejąih v domačem okolju.Predvsem si ľelimo izboljąati sodelovanje med zdravniki specialisti in zdravniki v sploąni praksi. Suhoparne in skope odpustnice "vrhunskih ustanov" pač ne zadostujejo pogojem celostne rehabilitacije. Izboljąati je treba tudi rehabilitacijske dejavnosti na bolnikovem domu. Svetel zgled iz nedavne preteklosti nam ponujajo delo in dolgoletne izkuąnje prim. Rajka Turka, dr.med., pri rehabilitaciji ljudi s para- in tetraplegijo na domu.

Sledila je ľivahna diskusija, v kateri so prevladovale problematika osteoporoze, psihogeriatrije in rehabilitacije starejąih po zlomih na značilnih mestih.

Zaključiti ľelim z mislijo, da so tokratni jubilejni rehabilitacijski dnevi s svojo strokovnostjo in ątevilom sodelujočih priznanih predavateljev uspeli. Pogledi na procese staranja in samega razvoja se spreminjajo, počasi dosegamo pojem celostnega gledanja in razumevanja. Upam, da nas bodo razmiąljanja o vsem tem privedla do novih zamisli in predvsem dejanj. Dodajmo torej letom ľivljenje in ľivljenju leta!

	prejąnji članek	naslednji članek