Zdravnik se ne sme zadovoljiti le z beľnim poznavanjem odvisnosti od alkohola, temveč mora biti sposoben prepoznati tudi druge teľave, povezane z uľivanjem alkohola. Rezultati tujih raziskav (domačih zaenkrat ąe nimamo) kaľejo, da je med pacienti v ambulantah sploąne medicine od 20 do 50 % takąnih, ki imajo teľave zaradi ąkodljive rabe alkohola. V bolniąnicah, zlasti na oddelkih za poąkodbe in bolezni prebavnega trakta, je ta odstotek lahko ąe viąji. Raziskave so tudi pokazale, da je odvisnost od alkohola ena od najpogosteje "spregledanih" bolezni, zato so uradne statistike nezanesljive in ne kaľejo resnične pogostnosti te bolezni. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to problematiko, ugotavljajo, da je takąno stanje posledica dveh, med seboj tesno povezanih dejstev: pomanjkljivo znanje o diagnostiki teľav, povezanih z uľivanjem alkohola, in negativen odnos zdravnikov do odvisnosti kot bolezni. Ugotovili so tudi, da več praktičnega znanja vodi do bolj pozitivnega odnosa do odvisnosti in do odvisnih ter obratno - bolj pozitiven odnos vodi do bolj poglobljenega znanja. Zato je spremembe mogoče doseči po obeh poteh.

Vsi zdravniki, ne glede na delovno mesto ali vrsto specializacije, bi morali znati postavljati vpraąanja o pitju alkohola, oceniti, ali pacientu ima teľave, povezane z rabo alkohola, ustrezno svetovati in spremljati pacientov napredek oziroma spreminjanje.

Veliko zdravnikov je pri postavljanju vpraąanj, ki so povezana s pacientovimi intimnimi stvarmi, nerodnih, zato se jim raje izognejo oziroma o njih govorijo le na pacientovo pobudo (na primer o spolnosti, o smrti). Tudi vpraąanja o pitju alkohola so dostikrat tabu tema, zato se je zdravniki lotevajo praviloma ąele takrat, ko glede ąkodljivosti rabe alkohola ni več nobenega dvoma. Obenem pa je to ľe lahko stopnja bolezni, ki jo s pacientove strani zaznamuje zanikanje, kar vodi do soočenja med pacientom in zdravnikom. To pa je lahko neprijetno za oba. Da se takąni primeri ne bi prepogosto dogajali, predlagamo, da se o rabi alkohola pogovarjate sproąčeno. Izkuąnje kaľejo, da je to najlaľe takrat, ko s pacientom ugotavljate morebitne druge dejavnike tveganja za kronične bolezni, kot so način prehranjevanja, kajenje in telesna dejavnost. Če bo postal pogovor o rabi alkohola del vaąe rutine in boste o njem govorili tudi s pacienti, ki zaradi alkohola nimajo teľav, boste takrat, ko bo pred vami problematični pivec, lahko bolj mirni in empatični. V pomoč naj vam bo tudi opazovanje neverbalne komunikacije (ali na primer pacient ob vpraąanju v zvezi z alkoholom umakne pogled, postane bolj nemiren). Odgovori pacientov bodo bolj iskreni, če v vpraąanjih ne bo čutiti vaąega morebitnega odklonilnega odnosa do ljudi, ki pijejo več kot vi sami.

Strokovnjaki priporočajo, da vpraąanja o rabi alkohola postavite vsako leto enkrat (najbolje ob prvem obisku v koledarskem letu) in da so ta vpraąanja standardizirana (da je mogoča primerjava). V ta namen so izdelali več vpraąalnikov, posebej priporočljiv je AUDIT (, ), ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. AUDIT ima le 10 vpraąanj in je zanesljiv pripomoček za prepoznavanje tveganega načina pitja.

Iz Zdruľenih drľav Amerike prihaja zamisel o tem, da se lahko vpraąanjem o alkoholu tudi izognemo in dobimo podatek o morebitnem tveganem pitju posredno, prek podatkov o poąkodbah v preteklih letih. Priporočajo naslednja vpraąanja ():

Ali ste v minulih petih letih:

1. Imeli zlom kakąne kosti ali izvin kakąnega sklepa?
2. Bili poąkodovani v prometni nesreči?
3. Imeli poąkodovano glavo?
4. Ali ste bili poąkodovani v pretepu ali med napadom (ne ątejemo poąkodb med ąportno dejavnostjo)?

 

1. Večkrat poąkodovali doma (drobne nesreče v gospodinjstvu, kot so opekline, vreznine, padci)? (da - nisem prepričan - ne)

Ali ste morda pred poąkodbo zauľili kaj alkohola?

Če je pacient odgovoril pritrdilno na katerikoli dve vpraąanji, povezani s poąkodbami, nadaljujemo z vpraąanji o uľivanju alkohola. Pri pacientih, kjer ni pozitivnih odgovorov, je moľnost, da gre za ąkodljivo rabo alkohola, zelo majhna. Po drugi strani pa pogoste, čeprav drobne poąkodbe vzbujajo sum na tvegano rabo alkohola. Poskusite preveriti te ugotovitve ameriąkih strokovnjakov pri svojem delu.

Najbrľ niste posebej razmiąljali, katere besede ali stavke uporabiti pri pogovoru o rabi alkohola. Izkazalo se je, da je najbolj primerno vpraąanje:

Ali pijete alkoholne pijače, kot so vino, pivo ali ľgane pijače?

Pomemben je vrstni red besed (poskusite si ga zapomniti ali si ga zapiąite na delovni koledar), pa tudi način, kako jih izgovorite. Vpraąanje naj zveni čim bolj nevtralno; za vajo ga uporabite pri svojih sodelavcih ali prijateljih.

Če je odgovor NE, pacienta vpraąamo, koliko časa abstinira in kakąni so njegovi razlogi za abstinenco (zdravstveni, verski, osebna odločitev).

Pacienta, ki pije alkoholne pijače, vpraąamo ąe:

Koliko dni v tednu v povprečju uľivate alkoholne pijače?

Koliko enot (meric) alkohola popijete na tisti dan, ko pijete?

Koliko (enot) ste popili tisti dan v preteklem mesecu, ko ste popili največ?

Če je pacient v enem tednu popil več kot 14 enot ali več kot 4 enote ob eni priloľnosti (pacientka več kot 7 enot ali več kot 3 enote ob eni priloľnosti), je treba preveriti, ali nimamo morda pred seboj osebe, ki pije tvegano oziroma ąkodljivo. Ena enota ima pribliľno 10 gramov alkohola in jo vsebuje en deciliter vina, dva in pol decilitra piva ali kozarček ľgane pijače.

Priporočamo ąe uporabo vpraąalnika CAGE (cage: angleąko kletka)

Ali se vam je kdaj zazdelo, da bi morali zmanjąati pitje alkohola?

Ali so vas drugi ljudje kdaj nadlegovali s pripombami na račun vaąega pitja?

Ali ste kdaj imeli občutek krivde zaradi pitja?

Ali ste kdaj morali ľe zjutraj popiti nekaj alkohola, da bi se umirili ali pregnali "mačka"?

Eden ali več pritrdilnih odgovorov nakazuje moľnost, da gre za problematičnega pivca. Večje ątevilo pozitivnih odgovorov govori za osebo, ki ima ľe resne teľave zaradi alkohola ali pa je od njega odvisna. Potrebna je natančnejąa diagnostika v smeri ugotavljanja sindroma odvisnosti od alkohola.

• Koląek M, Čebaąek-Travnik Z. Osnovni diagnostični postopki pri odkrivanju ąkodljive rabe in odvisnosti od psihoaktivnih snovi. V: Čebaąek-Travnik Z, Radovanovič M ur. Medicina odvisnosti. Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti (oktober 1996, Ljubljana). Ljubljana: Republiąki strokovni kolegij za psihiatrijo, Delovna skupina za odvisnost od alkohola, 1997: 43-52.
• U.K. Alcohol Forum. Guidelines for the management of alcohol problems in primary care and general psychiatry. Tangent Medical Education, 1997.
• Israel Y. Screening for problem drinking and counseling by the primary health care physician-nurse team. Alcoholism: clinical and experimental research 1996; 20: 1443-50.

	prejąnji članek	naslednji članek