Po končani vojni je bila v Ljubljani ustanovljena popolna Medicinska fakulteta (MF). V predaprilski Jugoslaviji je imela MF v Ljubljani le ątiri semestre, t. j. 2/3 predkliničnega dela, v prvih letih okupacije so ustanovili ąe peti in ąesti semester, vendar je delo MF prenehalo, ko so univerzo junija leta 1943 zaprli.

V povojnem obdobju je primanjkovalo zdravnikov v vseh dejavnostih delno zato, ker je bila v teku organizacija socialne medicine, ki je zahtevala veliko ątevilo kadrov za preventivno dejavnost. Popolna MF naj bi dala v kratkem času Sloveniji zadostno ątevilo zdravnikov, vendar je bil prirastek v prvih 15 letih zelo skromen. Organizacija načrtovanega letnega prirastka zdravnikov ni napredovala, ker MF ni mogla sprejemati zadostnega ątevila novih medicincev. Prostori za predklinične predmete so ostali namreč skoraj v istem obsegu, v kakrąnem so sluľili predkliničnim predmetom, ko je imela MF le ątiri semestre. Vsako leto je vodstvo MF zaprosilo republiąko vlado, naj vpis omeji. MF je sprejela na leto do 200 ątudentov, ątudente sploąne medicine in ątudente stomatologije v razmerju 3:1. Prostore v stavbi, namenjene predkliničnim predmetom, je leto za letom polnilo po 400 medicincev dveh letnikov in ąe medicinci, ki niso opravili vseh obveznosti za prvi dve leti ątudija.

Da bi priąli do večjega prirastka zdravnikov, je republiąka vlada nenehno pritiskala na vodstvo MF, naj bi ta vpisovala vsako leto večje ątevilo medicincev. Predlagala je tudi improvizacije. Predklinične predmete naj bi predavali tudi izven objektov obstoječe MF, v ljubljanskih srednjih ąolah in drugod. Takąna improvizacija se ni zgodila. Ker drugače vpraąanja večjega ątevila vpisa ątudentov ni bilo mogoče reąiti, je predsedstvo slovenske vlade leta 1961 predstavnikom MF naročilo, naj takoj začnejo z organizacijo učne baze MF v Celju in Mariboru. Materialna sredstva za organizacijo učne baze in za graditev ustreznih učnih objektov naj bi bila zagotovljena iz republiąkih sredstev.

Fakultetni svet in fakultetna uprava MF sta obravnavali predlog in sklenili začeti organizacijo učne baze MF v Celju. Dekanat Fakultete za sploąno medicino in stomatologijo je 17. aprila 1961 zdravstvenim ustanovam v Celju in celjskim političnim poslal oblastem "naročilo", da sprejmejo pobudo za organizacijo učne baze ljubljanske MF v Celju. Podpisal ga je dekan prof. dr. Fran Čeleąnik. V navedenem dopisu sta fakultetna uprava in svet menila, "da bi bila raząiritev za to ątudijsko leto izvedljiva le za ątudente 1. letnika", ľe isto jesen strokovno in pedagoąko na zdravstvene ustanove v Mariboru in Celju, nato pa postopno tudi za vse naslednje letnike". V naročilu je bil tudi predvideni učni načrt za 1. letnik. Isti organi so ľeleli tudi sporočiti, kolikąno ątevilo ątudentov bi lahko fakulteta poslala v jeseni v naąe ustanove in pod kakąnimi pogoji. (Dokument ąt. 1 - slika 1).

Poudariti je treba, da so se na ljubljanski MF v tem obdobju pripravljali na reformo ątudija. Reforma je predvidevala, da se bo ątudent medicine ľe od prvega leta usmerjal v eno izmed specialnih področij medicine. V zgoraj citiranem dopisu MF je naveden način usmerjenega izobraľevanja v teku ątudija sploąne medicine, podrobno so navedene tudi vse usmerjenosti.

Po razpravah med zdravstvenimi delavci in predstavniki celjske politične oblasti je Okrajni ljudski odbor Celje dal dekanatu Fakultete za sploąno medicino in stomatologijo v Ljubljani, 2. 6. 1961, izjavo, da ... "soglaąa z ustanovitvijo učne baze medicinske fakultete v Celju. Prizadeval si bo, da bi uresničil ustanovitev učne baze ąe v istem letu. Vsestransko smo preučili moľnost za začetek ąolanja medicincev, tako s kadrovskega vidika, kot v pogledu učnih baz za teoretične predmete". (Dokument ąt. 2). Hkrati je OLO Celje imenoval tudi komisijo za organizacijo učne baze medicinske fakultete, ki bi opravila priprave za ustanovitev učne baze MF v Celju. (Dokument ąt. 3 - slika 3).

Iz dopisov in razgovorov je bilo razvidno, da bi predavateljski kader za prvi letnik v glavnem sestavljali zdravstveni in prosvetni delavci iz Celje, predmete medicinske narave pa bi predavali univerzitetni učitelji MF iz Ljubljane. V dopisu ni bilo izrecno navedeno, vendar je bilo povsem jasno, da bodo izpite opravljali medicinci na MF v Ljubljani.

Izredno pomembno je bilo zagotovili: "OLO si bo prizadeval, da skupno z upravo bolnice v najkrająem času začne graditi za te namene primerne prostore ... Ti naj bi se financirali, kot se financirajo drugi objekti, namenjeni visokemu in fakultetnemu ąolanju". (Dokument ąt. 2 - slika 2).

V celjski bolniąnici je pričela zasedati komisija za organizacijo učne baze medicinske fakultete. Ohranjeni so navedeni zapisniki, ąe več sej pa je potekalo brez zapisnikov. Na seji, dne 14. 6. 1961, je komisija v polnem sestavu sklenila, da ... "če bo nastala učna baza medicinske fakultete ľe v jeseni 1961 oziroma če bo dekanat razpisal za učno bazo MF v Celju določena honorarna in stalna mesta, bo komisija takoj pričela urejati prostore za bazo in sodelovala pri urejanju kadrovskih vpraąanj. Ugotovilo se je, da prostori za vsa predavanja prvega letnika ľe so in da se bo tudi kadrovsko vpraąanje lahko reąilo (fizika in kemija bi imela predavalnico v gimnaziji, vaje za kemijo bi bile v ľivilskem laboratoriju OHZ, druga predavanja pa v predavalnicah bolniąnice). V 1. letniku so bile teľave le glede predavalnice in kadrov za normalno morfologijo in fizioloąko skupino. Sklenilo se je začeti takoj s pripravo načrtov za prostore za normalno morfologijo, patoloąko morfologijo, normalno in pedagoąko fiziologijo in sodno medicino. Potrebe za učno bazo za te predmete naj bi podala doc. dr. V. Kresnik in prof. dr. M. Cunder. Načrte naj bi izdelal eden izmed celjskih arhitektov. Lokacija bi bila na mestu stare uprave bolniąnice ob Ipavčevi ulici. Doc. dr. Kresnika naj bi se povabilo na posvet v Celje". (Dokument ąt. 4).

Komisija je na svoji naslednji seji, 28. 6. 1961, sklenila poslati dekanu prof. dr. Čeleąniku dve sporočili. Prvo o teľavah, ki jih je imela pri organizaciji učne baze MF glede na začetek pouka leta 1961, drugo pa s izračunom stroąkov za učno bazo MF v ąolskem letu 1961/62 - I. semester. (Dokument ąt. 5).

Prvi dopis navaja: "Za učno bazo v Celju smo se pričeli sicer resno pripravljati, vendar je malo upanja, da bi lahko pouk začeli ľe to jesen. Temeljni kamen I. semestra je morfologija. Tudi če se lotimo najmodernejąega pouka, bi le s teľavo opustili demonstracije v inątitutu. Naąa secirna soba na patologiji ima le pribliľno 8 m2. Potrebno je torej ustvariti najosnovnejąe pogoje za predavanja in demonstracije. Upamo, da nam bo to uspelo v enem letu. Največje teľave bi namreč nastopile v II. sem., ker ąe nimamo človeka, ki bi ga lahko za ta predmet zadolľili. Skuąali bomo pripraviti vse potrebno do prihodnje jeseni. V kolikor pa bi se pouk vendar pričel ľe to jesen, je priloľeni predračun le orientacijski." (Dokument ąt. 5 - slika 4)

V drugem dopisu smo sporočili dekanatu MF podrobne personalne, operativne in funkcionalne investicijske izdatke za ąolsko leto 1961/62. Izračun stroąkov za I. semester smo pripravili na zahtevo MF v Ljubljani. V tem dopisu smo sporočili, da bi imela učna baza MF v Celju v I. semestru 30 ątudentov. Za personalne, operativne in funkcionalne izdatke je bilo treba predvideti 4,944.200 din stroąkov. (Dokument ąt. 6).

Julija in avgusta 1961 je komisija nenehno zasedala in pripravljala vse potrebno za pouk. Kljub navedenim teľavam je bilo predvideno, da bi s poukom začeli jeseni, leta 1961, zlasti pa se je komisija temeljito lotila priprav za izdelavo idejnega osnutka za zgradbo, ki bi sluľila predkliničnim predmetom.

Komisija za ustanovitev organizacije učne baze ljubljanske medicinske fakultete v Celju se je sestala v raząirjeni sestavi 24. 8. 1961, da bi podrobno preučila vpraąanje potrebnih prostorov. Seje so se udeleľili prof. dr. A. O. ®upančič, doc. dr. A. ©irca, doc. dr. R. Ozvald z Medicinske fakultete v Ljubljani, ing. J. Korent iz "Savinjaprojekta" ®alec, prim. dr. I. Kopač, ravnatelj Sploąne bolnice Celje, dr. J. Leąničar, pomočnik ravnatelja in prof. dr. M. Cunder, ąef patologije Sploąne bolniąnice Celje.

Po vsestranski dolgotrajni diskusiji so preučili potrebe za posamezne predmete glede prostorov in njihove velikosti ter najnujnejąe opreme. Dogovorili so se o vseh prostorih za anatomijo in histologijo, patologijo in sodno medicino, fiziologijo, biokemijo, patoloąko fiziologijo, farmakologijo ter prostorih "pro comunitate". Na skupni povrąini 1.569 m2 bi naj bilo nameąčenih pribliľno 70 prostorov. V zapisniku so navedli, da so te potrebe le okvirne in jim je potrebno priąteti ąe pribliľno 40 % za hodnike in avle ter stopniąča in zidovje. Inľenir projektant naj bi se o podrobnostih posvetoval s predstavniki inątitutov, ki so bili na tem posvetu. Bruto kvadratura naj bi torej znaąala pribliľno 2.200 m2. Zapisnik, dolg 3 tipkane strani, so podpisali vsi udeleľeni. (Dokument ąt. 7).

8. 9. 1961, 17. in 31. 10. 1961 se je sestala komisija, ki so jo sestavljali inľenir J. Korent iz "Savinjaprojekta" ®alec, dr. J. Leąničar, predstojnik infekcijskega oddelka Sploąne bolnice Celje in pomočnik direktorja Sploąne bolnice Celje, ter prof. dr. M. Cunder, ąef patologije Sploąne bolnice Celje. Glede na predhodni sestanek komisije za ustanovitev učne baze ljubljanske medicinske fakultete, z dne 6. 9. 1961 je komisija podrobno preučila graditev stavbe za predklinične predmete. Do podrobnosti so bili pripravljeni vsi elementi za idejni osnutek inątitutske stavbe za patologijo in sodno medicino. Pripravili naj bi se načrti za kombinirane prostore za patologijo in sodno medicino. V prvem obdobju bi ti prostori sluľili tudi anatomiji. Stavba za navedene predmete naj bi bila zaključena celota z moľnostjo poznejąega prizidka stavbe za anatomijo, histologijo ter fiziologijo, biokemijo, patoloąko fiziologijo in farmakologijo. Drugo etapo graditve bi pomenila anatomija in histologija, tretjo pa fiziologija, biokemija, patoloąka fiziologija in farmakologija. Projektantu je bilo naročeno, naj pri izdelavi idejnega osnutka upoąteva predlog prof. dr. J. Milčinskega, asistenta dr. U. ©mida in asistentke ing. Roblekove, da se prostori po svoji funkciji delijo po etaľah, kot so nanizani v programu, vse to pa v skladu z osnovnim programom, podanim na sestanku 24. 8. 1961. (Dokument ąt. 8, 9.).

Ing. J. Korent je začel izdelovati idejni osnutek stavbe za predklinične predmete učne baze ljubljanske fakultete v Celju.

1. 10. 1961 se je na MF v Ljubljani začelo novo ąolsko leto. Komisija za ustanovitev učne baze ljubljanske MF v Celju se ni več sestala, misel z učno bazo je zamrla. Nihče več ni uradno spregovoril o smislu ali nesmislu začete akcije, ki je strokovnjakom vzela neąteto dragih ur.

Poizkus reforme medicinskega ątudija z usmerjenim izobraľevanjem leta 1961, pa tudi v kasnejąih letih, ni uspel. Uspel pa tudi ni poizkus raząiritve učne baze medicinske fakultete (MF) na druge zdravstvene ustanove v SRS. Fakultetna uprava in svet MF sta menila, da bi bila raząiritev učne baze MF na zdravstvene ustanove v Mariboru in Celju v tistem obdobju strokovno in pedagoąko izvedljiva. Vsekakor lepo priznanje!

Prepričan sem, da sta fakultetna uprava in svet menila, da raząiritev učne baze v takem obsegu, t. j. raząiritev učne baze tudi na predklinične predmete, ne bo uspela. V Celju bi po tej reformi dobili v petih letih učno bazo ljubljanske fakultete - popolno medicinsko fakulteto. Z akcijo so začeli, ker je bilo tako naročeno. Naąemu predlogu, da bi v zdravstvene ustanove v Celju sprejeli manjąe ątevilo ątudentov, ki bi se praktično izpopolnjevali v kliničnih strokah predvsem v bolniąnici, ni hotel nihče prisluhniti. Ob tem je treba omeniti, da so bile moľnosti za improvizacijo ątudija v Ljubljani znatno večje kot v perifernih zdravstvenih ustanovah. ®e v prvi Jugoslaviji so predavali fiziko in kemijo za prva letnika v glavni stavbi Univerze na Kongresnem trgu in v gimnaziji na Vegovi ulici. Sredstva, ki so bila leta 1961 menda na voljo za graditev stavbe za predklinične predmete v Celju, bi lahko bolje in hitreje izkoristili za graditev stavbe za predklinične predmete v Ljubljani. Takąno zgradbo za inątitute za predklinične in neklinične predmete smo dobili v Ljubljani ąele leta 1987!

Tudi organizatorji raząirjene učne baze ljubljanske MF v Celju smo vedeli, da poizkus raząiritve učne baze v takem obsegu ne bo uspel. Upali pa smo, da misel ne bo zamrla ľe v ątirih mesecih. Pravilno smo načrtovali, da bi dobili stavbo za patomorfologijo. To bi bilo mogoče zgraditi v razmeroma kratkem času. Upali pa smo tudi, da bo bolniąnica postala raząirjena učna baza za klinične predmete, čeprav so bile tudi v tem pogledu materialno-kadrovske moľnosti skromne. Taka pridobitev bi bila strokovnost bolnice zanesljivo hitreje dvignila.

Ob koncu je treba izrecno poudariti, da je bil vsa povojna leta medicinski ątudij na ljubljanski MF zahteven in tako popoln, da je imel pri izbiri zdravnikov v Evropi ljubljanski diplomant vedno prednost. ©e več, prav zasluge prvih povojnih, čeprav ątevilčno močnih generacij diplomantov ljubljanske univerze so za razvoj slovenskega zdravstva bile pomembne. To pa utemeljuje mnenje, da je bilo omejevanje vpisa, ki se je začelo kmalu po vojni, prenaglo. Če je ľe bila raząiritev učne baze na Maribor in Celje morda preveč pogumna in teľko uresničljiva zamisel, bi bilo treba ob kakrąnihkoli improvizacijah v Ljubljani z viąjim ątevilom vpisanih zdrľati ąe nekaj let. Dokaze za to trditev lahko danes najdemo prav v vseh zdravstvenih ustanovah po Sloveniji.

Ta pogled v zgodovino je nastal ob reformi medicinskega ątudija v Sloveniji ob prehodu na ąestletni ątudij. Ta pa je predvidel raząiritev učne baze ljubljanske fakultete na zdravstvene ustanove v perifernih bolniąnicah, vendar le za klinične predmete. Tako smo v Celju predlagali ľe leta 1961, pred 28 leti.

Kakovostno pedagoąko delo v perifernih zdravstvenih ustanovah pa lahko pričakujemo le pri skrbno načrtovanem in opravljenem delu z malo ątudenti, saj so kadrovske in materialne zmogljivosti bolniąnic v primerjavi s Kliničnim centrom v Ljubljani zelo skromne.

Dokumenti:

1. Dekanat fakultete za sploąno medicino in stomatologijo v Ljubljani Sploąni bolniąnici Celje. POBUDA ZA ORGANIZACIJO UČNE BAZE LJUBLJANSKE MEDICINSKE FAKULTETE V CELJU, ątev. 369/72-1961, z dne 17. 4. 1961. Podpisan dekan medicinske fakultete prof. dr. Franc Čeleąnik. Faksimile je v besedilu članka.
2. Okrajni ljudski odbor Celje Dekanatu fakultete za sploąno medicino in stomatologijo v Ljubljani. SOGLASJE ZA USTANOVITEV UČNE BAZE MEDICINSKE FAKULTETE V CELJU, ątev. DEA-24/1-05/2-61, z dne 2/6-1961. Faksimile je v besedilu članka.
3. Okrajni ljudski odbor Celje, ODLOČBA: IMENOVANJE KOMISIJE ZA ORGANIZACIJO UČNE BAZE MEDICINSKE FAKULTETE V CELJU, ąt. 05/2-DEA-24/1-1961, z dne 2/6-1961.
4. Zapisnik seje komisije za organizacijo učne baze medicinske fakultete v Celju, 14. 6. 1961, v bolniąnici Celje. Podpisal dr. Janko Leąničar.
5. Dopis komisije za organizacijo učne baze medicinske fakultete dekanu Medicinske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Francu Čeleąniku. Podpisal dr. Janko Leąničar.
6. Okrajni ljudski odbor, komisija za organizacijo učne baze medicinske fakultete Dekanatu Fakultete za sploąno medicino in stomatologijo v Ljubljani: KALKULACIJA STRO©KOV ZA UČNO BAZO MEDICINSKE FAKULTETE V ©. L. 1961/62 - I. SEM., ąt. 05/2-DEA/2-61, z dne 28. 6. 1961.
7. Zapisnik seje komisije za ustanovitev učne baze ljubljanske medicinske fakultete v Celju dne 24/8-1961. Podpisali: ing. Joľe Korent, dr. Janko Leąničar, doc. dr. R. Ozvald, prim. dr. Ivan Kopač, prof. dr. Andrej ®upančič, doc. dr. A. ©irca, prof. dr. Milan Cunder.
8. Zapisnik seje komisije za ustanovitev učne baze ljubljanske medicinske fakultete v Celju dne 8/9-1961. Podpisali: dr. Janko Leąničar, ing. Joľe Korent, prof. dr. Milan Cunder.
9. Zapisnik seje komisije za ustanovitev učne baze ljubljanske medicinske fakultete v Celju dne 17. in 31. 10. 1961. Podpisali: dr. Janko Leąničar, ing. Joľe Korent, prof. dr. Milan Cunder.

	prejąnji članek	naslednji članek