|
status artis medicae |
|
---|
Različni povzročitelji nalezljivih bolezni se lahko prenesejo z bolnika ali zdravega nosilca na osebo, ki je bila v stiku z njegovo krvjo in drugimi telesnimi tekočinami.. Zdravstveni delavci so zaradi narave svojega dela takąnemu prenosu ąe posebej izpostavljeni, če se poąkodujejo z injekcijsko iglo ali drugimi ostrimi predmeti, na katerih so ostanki krvi. Do uvedbe cepljenja je bilo ob poąkodbi za zdravstvenega delavca največje tveganje za prenos virusa hepatitisa B. Virus hepatitisa C se je prenesel na zdravstvenega delavca v primeru, če je bil bolnik HCV pozitiven, le v 1,8 %. ©e manj verjetno je, da se ob vbodu s krvavim predmetom prenese virus HIV, saj je opisana serokonverzija pri manj kot 0,5 % zdravstvenih delavcev, ki so se zbodli z iglo, na kateri je bila HIV pozitivna kri. Na republiąki ravni zaenkrat ne zbirajo podatkov o ątevilu zdravstvenih delavcev, ki se pri svojem delu poąkodujejo z ostrim, krvavim predmetom ali polijejo s krvjo. Za preprečevanje tovrstnih okuľb pa je nedvomno na mestu dobra poučenost o pravilnih postopkih pri delu in dosledno izvajanje programa cepljenja zdravstvenih delavcev proti hepatitisu B. Kljub obveznemu cepljenju zdravstvenih delavcev proti hepatitisu B obseg cepljenja ąe ni zadosten. V zadnjih letih so bolniąnice izdelale natančna navodila za ukrepe v primeru takąnih poąkodb, ki obsegajo algoritem ukrepanja in določajo izvajalce ukrepov.
Navodil, po katerih bi se ravnali v primeru poąkodbe izven zdravstvene ustanove, zaenkrat ąe ni. Naključno se lahko zbodejo otroci, ki poberejo odvrľene injekcijske igle po parkih in otroąkih igriąčih, ali pa čistilke, ko odstranjujejo odpadke iz sanitarij gostiąč in z drugih javnih mest. Obseg teľave in stopnjo tveganja za okuľbo z nekaterimi virusi, ki se prenaąajo s krvjo, lahko ocenimo le pribliľno. Podatkov o tovrstnih poąkodbah, kjer bi se nekateri virusi lahko prenesli prek s krvjo onesnaľene igle izven zdravstvenih ustanov, nimamo.
Moľnih izvorov odvrľenih injekcijskih igel je več. Izven zdravstvenih ustanov uporabljajo injekcijske igle bolniki s hepatitisom C, ki se zdravijo z interferonom alfa, hemofiliki, ki prejemajo faktor VIII ali IX, sladkorni bolniki, ki si dajejo insulin, in morda ąe nekatere druge skupine kroničnih bolnikov. Bolniki, ki si dajejo zdravila sami (ne glede na vrsto zdravila in način aplikacije s.c., i.m. ali i.v.), so večinoma poučeni o pravilnem shranjevanju igel po uporabi v posebne trde posode za ostre odpadke. Posode z iglami morajo izročiti zdravstveni ustanovi, da jih pravilno uniči. Bolnikov, ki si sami dajejo parenteralna zdravila, je v celoti zelo malo in niso pomemben izvor odvrľenih, s krvjo onesnaľenih igel.
Največji porabniki injekcijskih igel izven zdravstvenih ustanov so intravenski uľivalci nedovoljenih drog, ki jih je po ocenah v Sloveniji med 3000 do 5000. V lanskem letu je druątvo Stigma na ljubljanskem področju razdelilo skoraj 40 000 igel, ki naj bi jih po uporabi vračali. Za druge dele Slovenije ni podatkov. Kljub temu, da se uľivalcem nedovoljenih drog svetuje, kako naj s priborom ravnajo in kam ga lahko vrnejo, je prav ta skupina najverjetnejąi izvor odvrľene igle.
Ocenitev tveganja za okuľbo z virusom hepatitisa B, C in HIV izven zdravstvene ustanove ob naključnem vbodu z odvrľeno iglo. Tveganje za okuľbo je odvisno od več dejavnikov, in sicer od:
Obravnava osebe, ki se je poąkodovala z ostrim, krvavim predmetom
izven zdravstvene ustanove
Prva pomoč:
Zdravnik naj zaradi nadaljnje obravnave poąkodovanega napoti k epidemiologu območnega zavoda za zdravstveno varstvo. Če poąkodovani pride v popoldanskem času ali v deľurni sluľbi, zdravnik pred tem pokliče epidemiologa po telefonu (telefonsko ątevilo izve na centru za obveąčanje: 112). Epidemiolog se bo na osnovi zbranih podatkov odločil, kako veliko je tveganje za okuľbo, in določil nadaljnje ukrepe.
|
|
|
|
|