Medicinska mikrobiologija je stroka, ki je prvotno temeljila na ugotavljanju povzročiteljev nalezljivih bolezni in moľnostih njihovega preprečevanja. Obsegala je predvsem bakteriologijo in deloma imunologijo. Z razvojem tehničnih moľnosti za opazovanje, gojitev in osamitev mikroorganizmov, dokazovanje protiteles ter spoznavanje imunskih celic so se postopoma izoblikovale posamezne vsebine, kot so bakteriologija, virusologija, mikologija, imunologija, protozoologija ter mikrobna molekularna biologija. Sem uvrąčamo tudi medicinsko parazitologijo, ki obravnava povzročitelje različnih bolezni, čeprav ti niso vedno mikroorganizmi.

V začetku tega stoletja ąe neslutene moľnosti so zdaj omogočile neąteto aplikativnih in bazičnih raziskav, ki so pripeljale do pomembnih odkritij novih povzročiteljev bolezni, natančnejąih razlag patogeneze ter moľnosti za preprečevanje ąirjenja različnih bolezni in njihovo uspeąnejąe zdravljenje. V ta namen je potreben interdisciplinarni pristop, ki povezuje strokovnjake različnih usmeritev v skupino strokovne, največkrat znanstveno-raziskovalne dejavnosti.

Kot raziskovalna dejavnost se je stroka večkrat tudi odmaknila od svoje prvotne naloge, ker je skuąala razloľiti posamezne pojave, manj pa se je ukvarjala z bolnikom kot določenim osebkom, ki je vključen v nek prostor in povezan z drugimi ljudmi. Na to je verjetno vplivala tudi počasnost rezultatov mikrobioloąkih preiskav, ki so omogočale predvsem retrospektivne analize.

Nove tehnike dela v medicinski mikrobiologiji so omogočile, da se je medicinska mikrobiologija s svojo novo vsebino obrnila v obliki klinične mikrobiologije k bolnikovi postelji, kjer zdravnik klinični mikrobiolog konzultant pri ugotavljanju etiologije, spremljanju zdravljenja in preprečevanju ąirjenja različnih mikrobnih bolezni dejavno sodeluje z drugimi zdravniki.

V 90. letih sta se v Sloveniji izoblikovali dve specializaciji iz mikrobiologije - medicinska in klinična mikrobiologija. Medicinsko mikrobiologijo so lahko specializirali poleg zdravnikov in zobozdravnikov tudi diplomanti nekaterih naravoslovnih fakultet, saj so bili potrebni za skupinsko delo v stroki, pri raziskovalnih projektih, v sklopu različnih pedagoąkih dejavnosti v dodiplomskem in podiplomskem ątudiju, pri razvoju referenčnih laboratorijev ter pri standardizaciji metod.

Specializacija iz klinične mikrobiologije, ki se je tudi uveljavila, pa pomeni, da zdravnik klinični mikrobiolog vsak dan in neposredno sodeluje z zdravnikom, ki je odgovoren za pravilno diagnozo, spoznavanje imunskega odziva ter zdravljenje določene mikrobne bolezni. Klinični mikrobiolog pri obvladovanju okuľb, ki so pomembne tako za posameznega bolnika kot za njegovo okolje, pa naj bo to bolniąnica, druga zdravstvena ustanova, varstvena ustanova ali domače okolje nujno sodeluje z infektologom, epidemiologom in higienikom. Za tako delo je potrebna osnovna medicinska izobrazba, ki omogoča sodelovanje v konziliju zdravnikov ob posameznem bolniku ali pri javnozdravstvenih in epidemioloąkih teľavah. Tudi v Evropski skupnosti prevladuje mnenje, da so za omenjene naloge, za pravilno razumevanje izvidov, organizacijo obvladovanja okuľb in nadzorovanje uporabe zdravil, zlasti kemoterapevtikov, potrebni zdravniki. Specializacija klinične mikrobiologije v Sloveniji se zdaj s svojo vsebino povezuje v evropsko medicinsko biopatologijo.

Za opravljanje mikrobioloąke (imunoloąke, parazitoloąke) dejavnosti je potreben po standardih opremljen mikrobioloąki laboratorij, ki ga vodi specialist mikrobiolog s potrebnim ątevilom visoko izobraľenih tehnologov ter predpisanim nadzorom kakovosti.

Mikrobioloąke preiskave niso same sebi namen, temveč so med seboj zelo povezane, povezane so z bolnikom, njegovimi druľinskimi člani, drugimi osebami v stiku z bolnikom ali z navidez zdravo osebo. Izvid, ki ni pravilno ocenjen, ima lahko nepredvidljive posledice, ne le za posameznika, pač pa tudi za oľjo ali ąirąo skupnost. Ne gre le za pravilnost preiskave, temveč tudi za pravilno in pravočasno oceno stanja. Navidezna preprostost hitrih testov in avtomatiziranih preiskav ter velika ľelja po komercialnem učinku ali ekonomičnosti preiskav vodijo v popolno nestrokovnost in neodgovornost, če mikrobioloąke preiskave izvaja laboratorij, ki za tako delo ni usposobljen in nima primerno medicinsko in mikrobioloąko izobraľenih strokovnjakov specialistov.

	prejąnji članek	naslednji članek