Janez Plečnik, anatom, je bil rojen v Ljubljani, 3. 6. 1875. Oče je bil mizar, en brat je bil znani arhitekt Joľe Plečnik, drugi brat pa duhovnik. Ljudsko ąolo je obiskoval na Grabnu v Ljubljani, gimnazijo je dokončal z maturo 1893. Medicino je ątudiral na Dunaju in bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva 23. 3. 1899. Specializiral je na svetovno znanem patoloąko anatomskem inątitutu dr. Antona Weichselbauma. Takrat je bil asistent na tej kliniki dr. Karel Landsteiner, ki se je intenzivno ukvarjal s seroloąkimi raziskavami. Dr. Plečnik je kasneje sluľboval kot asistent v Černovicah. 9. marca 1905 je postal sodni izvedenec in jetniąki zdravnik v Ljubljani, 7. oktobra 1917 pa prosektor v ljubljanski deľelni bolniąnici. Skupaj z dr. Alfredom ©erkom in dr. Alojzijem Kraigherjem je bil med pobudniki in organizatorji Medicinske fakultete v Ljubljani. Takoj ko sta bila ustanovljena dva letnika Medicinske fakultete v Ljubljani, je bil 31. 8. 1919 imenovan za izrednega profesorja in nato 27. 1. 1920 za rednega profesorja anatomije. Bil je tudi dekan Medicinske fakultete v akademskih letih 1922/23, 1932/33 in 1938/39, bil je tudi večkrat prodekan. V teh letih je uredil anatomski institut. Pravzaprav je dal temelje za anatomski, histoloąko-embrioloąki in sodno medicinski institut Medicinske fakultete v Ljubljani. Medicincem je predaval anatomijo, pravnikom pa sodno medicino Njegovo izvirno znanstveno delo je bilo raziskovanje strukture nadledvične ľleze. V laboratorijski tehniki pa je vpeljal tetraklorogljik kot vmesno tekočino pri namakanju preparatov v parafinu. Umrl je v Ljubljani, 5. 12. 1940.

®e leta 1901 je kot znanstvenik sodeloval z Nobelovim nagrajencem dr. Karlom Landsteinerjem pri njegovem odkritju krvnih skupin. O tem je zanimiv zapis v medikohistrični rubriki v Zdravstvenem vestniku leta 1961 zapisal dr. Ivan Logar ob 20. obletnici smrti prof. dr. Janeza Plečnika. Takole piąe: "Bilo je na Dunaju, leta 1901. Dr. Karel Landsteiner je bil tedaj asistent na patoloąki - anatomski kliniki prof. dr. Antona Weichselbauma in se ukvarjal intenzivno s seroloąkimi raziskovanji. Pri tem delu so mu pomagali njegovi kolegi: dr. Janez Plečnik, dr. Sturli, dr. Störk in dr. Erdheim.

Leta 1901 je dr. Landsteiner izdal svojo 17. Publikacijo, ki je iząla v 14. ątevilki Wiener klin. Wochenschrift na straneh 1132 do 1134 z naslovom "Über Agglutinationserscheinung normalen menschlichen Blutes"

Faksimile tabele I, ki v Landsteinerjevem članku pokaľe zakonitost interaglutinacije pri poskusih s človeąko krvjo.

Na priloľeni tabeli ąt. 1 je jasno razvidno, katere reakcije so dala krvna telesca različnih ljudi, pomeąana z njihovimi serumi. V skupke so se sprijela (aglutinirala, +) krvna telesca njegovih kolegov dr. Sturlija in dr. Erdheima s serumom dr. Plečnika in laboranta Cariča in krvna telesca dr. Plečnika in Cariča s serumom dr. Sturlija in dr. Erdheima.

Rdeča krvna telesca dr. Landsteinerja in njegovega kolega dr. Störka ni aglutiniral noben serum.

Tako nam je sedaj jasno, da sta imela dr. Landsteiner in dr. Störk po slednji označbi krvno skupino "O", ki jo je dr. Landsteiner označil v svoji razpravi s "C" in nadalje, da sta pripadala Sturli in Erdeheim krvni skupini "A", dr. Plečnik in Carič pa skupini "B".

Landsteinerjeva učenca dr. Alfred v. Decastello in dr. Adriano Sturli, zdravnika II. med. klinike profesorja Neusserja, pa sta v naslednjem letu (Münchener Med. Wochenschrift leta 1902, str.1090 - 1095) opazila tri osebe, ki sta jih označila "brez tipa". Danes jih označimo s skupino "AB".

©ele 8 let pozneje sta E. v. Dungern in L. Hirszfeld preimenovala Landsteinerjevo "C" skupini v "0" in skupino brez tipa v skupino "AB".

©ele z odkritjem ątirih klasičnih krvnih skupin in Ladnsteinerjevega pravila je bila omogočena transfuzija krvi od človeka na človeka in nevarnost hemolize reducirana na minimum.

Tako je bil izpolnjen sen starih zdravnikov in marsikateremu ponesrečencu in bolniku s pomočjo transfuzije vrnjeno ľivljenje.

Slovenci smo lahko ponosni na dr. Janeza Plečnika . Bil je tudi prvi na svetu, ki je imel poleg laboranta Cariča določen krvno skupino "B".

Tako dr. Ivan Logar.

Medtem ko je prof. Tina Kobe v članku ob prvem memorialnem sestanku ob obletnici smrti in organizaciji prvih Plečnikovih dni leta 1970 zapisala, da je bil dr. Plečnik v sklopu "tistih prvih ątirih človekov na svetu", kot je sam rekel , ki so si določili krvno skupino. Plečnik naj bi imel skupino 0. Pravzaprav bo treba preveriti, kateri podatek je točen.

Slovenski zdravniki so bili takoj po prvi svetovni vojni pred teľko in zahtevno nalogo. Sami so hodili v nemąke ąole, učili so se v nemąčini, leta 1918 pa je bilo treba takoj najti slovenske izraze za vso obąirno medicinsko snov. ®e res, da so bile slovenske učne knjige, ąe zlasti o porodniątvu za babice, kjer so ľe uporabljali slovenske izraze (Valentin Vodnik je pomagal pri iskanju slovenskih porodniąkih in ginekoloąkih izrazov Čehu dr. Matouąku), vendar je bilo to premalo. ©tevilni so iskali pomoč pri jezikoslovcih, a glavno breme je ostalo zdravnikom. Saj je le tisti, ki stroko obvladala in ima z njo vsak dan opravka, lahko ustvari pravo strokovno besedje in izrazje. Zato je nadvse pomembna Plečnikova knjiga: "Kratek repetitorij anatomije po Breitensteinovih repetitorijih poslovenil. Ljubljana 1924 -1928. Zv Kg 469 str." V uvodu k svojemu repetitoriju je zapisal: "Rojevanje pojmov in (ustvarjanje izrazov) je pa to, kar imenujemo svobodno ľivljenje naroda" . Generacijam in generacijam ątudentov medicine je bila ta knjiga dragocen pripomoček ob učenju anatomije. ©tevilni ocenjevalci te knjige menijo, da jo lahko obravnavamo kot izvirnik, saj je bilo v njej izredno veliko znanih in manj znanih slovenskih medicinskih besed.

®e pred osnovanjem univerze je bila pri Slovenski matici ustanovljena medicinska terminoloąka komisija, katere člani so bili: dr. Janez Plečnik, dr. Fran Göstl, dr. Alojzij Homan, dr. J. Stojc in dr. Demeter Bleiweis Trsteniąki. Plečnik pa je s pomočjo ątudentov iskal slovenske ljudske izraze. Pri svojem delu se je močno opiral na Pleterąnikov slovar. Ohranjena je tudi njegova abecedna kartoteka anatomskih izrazov. Pod naslovom "Narejenke" pa ąe posebna zbirka 400 slovenskih izrazov, ki niso nikoli priąli na dan v tisku.

V XV jubilejnem memorialnem sestanku prof. Janeza Plečnika, ki je bila med 5. in 7. decembrom 1984 sta Anton ©irca in Radivoj Ozvald napisala prispevek: "Utemljitelji slovenskega anatomskega izrazja" ter v njem opisala zasluge Janeza Plečnika, Alfreda ©erka in Alija Koąirja za snovanje slovenskega izrazja v anatomiji.

Zanimiv je seznam nekaterih anatomskih izrazov pri Plečniku, ©erku in Koąirju.
 

In kateri izrazi so se udomačili in jih uporabljamo danes?

Skupina člankov z naslovom "Dobri znanci s ceste" zasluľi posebno obravnavo, saj začenja svoje misli o anatomiji z opazovanjem človeka, zlasti njegovega obraza, kot "dobrega znanca s ceste". Uči nas, da moramo opazovati ljudi okoli sebe in na podlagi potez njihovih obrazov ugotoviti odsev miąljenja in tako spoznati njihovo duąo. Poleg vseh teh opisov so nadvse duhoviti in zanimivi opisi in razlage posameznih imen v anatomiji. Tako poudarja, da so po Andreasu Vesaliusu (1514-1564) pridno začeli z anatomskimi raziskavami in pri tem zanemarjali jezik, saj so sprejemali stare besede in kovali nove. Temu Plečnik pravi "anatomska latovąčina" V tem svojem delu pogosto navaja tudi Josepha Hyrtla (1810 -1894). Seveda pa te duhovite članke Plečnik popestri tudi z zgodovino, ki nam je bila in je ąe vedno malo znana; tako se lahko le čudimo, da so k anatomskim raziskavam vedno morali dati svoj "ľegen" tudi teologi. Navsezadnje je ąele Ferdinad Katoliąki (1468 - 1516) dovolil zdravnikom in kirurgom, da smejo pregledovati mrtvece z noľem. Tako se je začel zares ątudij anatomije.
 

Za druge zapise lahko le ugotavljamo, da je velika ąkoda, da niso bili izdani kot knjiga, ki bi priąla prav tako medicincem kot tudi vsem tistim, ki so se ukvarajali z anatomijo in z znanjem o človeku ter o naravi sploh, saj se je Plečnik v svojih zadnjih prispevkih razpisal tudi o rastlinah, o mesojedih rastlinah pa tudi o dihalih pri različnih vrstah ľivali.

Bil je kulturno izredno razgledan moľ. Ljubil je glasbo. Odlično je znal igrati klavir. Tudi violino je dobro igral. Znano je bilo, da je včasih v prosekturi zaigral to ali ono skladbo. Tudi poti v naravo so mu bile v razvedrilo, saj so mu poti okrog ©marne gore bile navdih za njegovo delo, tako članke kot tudi za predavanja.

Kot profesor je bil priljubljen in njegova predavanja so bila dobro obiskana. Kar dvaindvajset generacij ątudentov je imelo srečo, da je ąlo "skozi njegove roke". Njihova dota v znanju anatomije je bila izredna. Na izpitih pa je menil, da je ąe tako slaba skica boljąa kot najlepąe opisovanje z besedami. Z enakimi besedami nas je pred izpitom iz anatomije sprejela njegova učenka in moja profesorica dr. Valenitina Kobe. Tako smo bili tudi mi, dolga leta po Plečnikovi smrti, deleľni nekaj njegovih napotkov in naukov.

Trideset leta po njegovi smrti so 5. 12. 1970 organizirali I. memorial profesorja Janeza Plečnika, na katerem so se njegovi nasledniki zavezali, da bodo njemu v čast in v njegov spomin vsako leto organizirali strokovno srečanje z naslovom Plečnikov memorial. Besedo so drľali, saj bo letos, konec leta, XXX. Plečnikov memorial, ki bo tokrat posvečen revmatoloąkim obolenjem.

Tradicija drľi in Plečnikovo ime z njo.

Viri: Dr. Janez Plečnik: Mladika 1927 - 1933. Dr. Ivo Pirc: Bibliografija slovenskega slovstva iz zdravilstva Ljubljana 1940. Stran 114 -115. Doc. dr. Ivan Pintar BITJA IN ®ITJA prof. dr. Janez Plečnik Zdrav. vestn. 1940.; 12, 398.; Plečnik Janez Slovenski biografski leksikon Ljubljana 1949 stran 372.; Dr. Ivan Logar: Ob 10. Obletnici smrti prof. dr. Janeza Plečnika Zdrav. vestn. 1950 19: 248.; Dr. Ivan Logar ob 20. obletnici smrti prof. dr. Janeza Plečnika Zdrav. vestn. 1961 30: 91-92.; Poslanstvo slovenskega zdravnika Ljubljana 1965 Prof. dr Ivan Lenart. I. memorial profesorja Janeza Plečnika Zdrav. vestn. 40. 197l 248- 250.; Prof. dr. Tina Kobe Profesor Janez Plečnik Naąi razgledi 11. decembra 1970 stran 695 -696. Slovenska medicinska beseda XV. jubilejni memorialni sestanek prof. Janeza Plečnika Ljubljana 5 - 7. 12. 1984; Poslanstvo slovenskega zdravnika Ljubljana 1965; Peter Borisov Zgodovina medicine Cankarjeva zaloľba Ljubljana 1985; Janez Plečnik Enciklopedija Slovenija 8. Ljubljana 1994 stran 396.

	prejąnji članek	naslednji članek