Akademski slikar in sodobni multimedijski umetnik Davide Grassi, doma iz Bergama, ki ľe nekaj let ľivi in ustvarja v Ljubljani, se je predstavil z video-instalacijo Nuklearno telo. Ker je tema dokaj povezana z medicino in naąim vsakdanjim delom, sem se odločila, da o projektu in avtorju spregovorim tudi v Izidi.

Predstavo Overturnment/Nuclear Body sestavljata 8-minutna videoprojekcija in komora z virtualnim nuklearnim brezčasnim in brezprostorskim telesom.

Prvi del, v katerem avtor z reľijsko pomočjo Simona Oberąčaka zapiąe lastno telo z različnimi medicinskimi preiskavnimi metodami, je bil posnet na Onkoloąkem inątitutu, na Izotopni enoti. Prek hodnika se kamera sprehodi do napisov, ki označujejo radioaktivnost in nam prikaľe laboratorij za delo z radioaktivnimi snovmi. Sledi delno realističen prikaz pridobivanja radiaoktivnega tehnecija, ki ga največ uporabljamo pri kliničnem delu, ter priprave radiofarmacevtikov - različnih kemijskih spojin z znanimi lastnostmi za preiskave posameznih organov. Umetniku, ki je hkrati tudi prostovoljni preiskovanec, je radiofarmacevtik za scintigrafijo kosti vbrizgala medicinska sestra, ob upoątevanju nujnih ukrepov zaąčite pred nepotrebno izpostavljenostjo sevanju. Za nadaljevanje filma si je umetnik dovolil izrazno svobodo fiktivnega intravenskega samovbrizga neke snovi ter to učinkovito primerjal z intravensko aplikacijo droge. Po prvem čustveno obarvanem sprejemanju injekcije se na zaslonu prične pojavljati slikovni prikaz potovanja snovi po telesu, kjer umetnik vključi posnetke medicinskih slikovno-preiskovalnih tehnik (endoskopije, radioloąkih angiografskih tehnik ter različnih scintigrafskih prikazov delovanja organov). Običajne tehnike dopolni novejąa transverzalna transformacija, ki telo in njegove dele dodatno slikovno-prostorsko predela in spremeni. Prek fragmentarnega prikaza umetnikovega telesa v različnih slikovnih tehnikah se umetnikovo telo v simbolni fetalni obliki pripravlja za pot v druge prostore.

V drugem delu predstavitve smo skozi odprtine v posebni komori opazovali računalniąko animacijo oziroma eterično ľivljenje nuklearnega telesa, kjer so fizične meje ter ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo zabrisani. Za zvočno dogajanje, ki spremlja video projekcijo, je poskrbel Aldo Ivančič. Sestavljajo ga le zvoki, ki nastajajo v telesu pri pretakanju telesnih tekočin ali ob preiskavah; posneli so jih iz telesa avtorja projekta in po potrebi dodatno obdelali, predvsem ojačali.

Prikaz scintigrafije oziroma medicinskih preiskavnih metod na opisani način je prav gotovo izviren in zame zanimiv. Z avtorjem projekta sem se pogovarjala dva dni po koncu festivala. Povedal je, da je ľe kot otrok rad prebiral knjige, ki so obravnavale zdravje in bolezen. Na ątudij naravoslovnih predmetov ni nikoli mislil, ukvarjal se je z glasbo, doątudiral slikarstvo na priznani milanski akademiji upodabljajočih umetnosti Brera in se do sedaj umetniąko izraľal prek različnih smeri in tehnik. V zadnjih letih se je, spet bolj po naključju, ko je priąel do izvoda medicinske enciklopedije, ki je obravnavala scintigrafske metode, ponovno začel intenzivneje ukvarjati z dogajanjem v telesu. Ne zanima ga le snovno telo, pač pa ľeli to razgraditi, preseči in ponovno ustvariti v digitalni obliki. Ob razgraditvi misli in telesa se namreč pojavi drugačno spoznavanje lastnega ustroja, samega sebe. Drugačna bivanjska stanja so umetniku izziv; njegovo nuklearno virtualno telo ľivi svoje ciklično brezčasno ľivljenje v fluidnem agregatnem stanju.

Umetnik se je lotil obravnave medicinsko obarvanih ali dopolnjenih tematik s polno odgovornostjo, s spoątovanjem medicinske etike ter postal sam subjekt v procesu spoznavanja in tudi eksperimenta. Pri delu je naąel na podporo v medicinskih ustanovah, ki jih je do sedaj obiskal, predvsem na Inątitutu za radiologijo Kliničnega centra, drugih enotah v tej ustanovi ter na Onkoloąkem inątitutu, kjer so potem večji del videa tudi posneli. Zamisel in nekaj gradiva je predstavil na 5. letnem srečanju Evropskega zdruľenja za muskuloskeletno radiologijo lani na Bledu. Njegovo videnje seveda presega vsakdanje delo s slikovnimi, predvsem diagnostičnimi metodami. Medicinski uporabi in interpretaciji preiskav postavi kot nasprotje umetniąko videnje dogajanja in spreminjanja v telesu. Zanimajo ga človekova integriteta, njeno dojemanje ter krajevno-časovna preobrazba telesa. Kot ustvarjalno nasprotje pobega od realnosti ob uporabi samodestruktivnih, psihadeličnih snovi, postavi iskanje povezav z realnostjo, svojim telesom in umom ter njunimi mejami. Razvije idejo napadenega telesa, spremenjenega na celični ravni. S prostorsko-časovno preobrazbo spremeni naąo zaznavo človeka, čeprav človek sam sebe ne doľivlja drugače. Prek rekonstrukcije v digitalnem formatu (ki je potencialno nepokvarljiv in zato potencialno nesmrten) skuąa ohraniti (potencialno) večno tudi svoje telo, telo svojega virtualnega digitaliziranega dvojnika, po preporodu s pomočjo radioaktivnih snovi, ki so sicer lahko tudi uničujoče. Tako pripravlja prostor prehodu med realnim, senzornim in imaginarnim, nematerialnim svetom. Z dokumentiranjem in digitalizacijo lastnih ľivljenjskih funkcij je gospod Grassi ustvaril materialno eksistenco svojemu idealnemu dvojniku. Predstavitev Nuklearno telo pa v utečene uprizoritvene načine vnaąa medicinske prikaze telesa ter njegovega delovanja in tako povezuje medicino ter umetnost. V načrtu ima ąe nekaj zanimivih zamisli, ki čakajo na uresničitev.

Veseli nas, da se je začel dialog med medicino in umetnostjo tudi tako. Upamo, da bo ostal ľivahen in po svoje dodal k ąirini pogleda na naąe delo.

	prejąnji članek	naslednji članek