Sploąna/druľinska medicina v Sloveniji bo stopila v 21. stoletje stara pribliľno 35 let (leta 1966 je bila ustanovljena sekcija za sploąno medicino pri Slovenskem zdravniąkem druątvu), primarno zdravstveno varstvo pa ima pri nas ąe daljąo tradicijo. Strokovna sekcija, sedaj zdruľenje za sploąno/druľinsko medicino, ąe naprej razvija pogoje za celostno varstvo posameznih pacientov in njihovih druľin, pred nekaj leti je bila ustanovljena tudi katedra za druľinsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. V naslednjem stoletju bodo nove generacije sploąnih/druľinskih zdravnikov in drugih specialistov v primarnem zdravstvenem varstvu po vsem svetu in pri nas iskale moľnosti za inovativne spremembe v vsakdanjem praktičnem delu, da bi se lahko prilagodile hitrim razvojnim spremembam v zdravstvenem varstvu in finančnim razmeram oziroma zmoľnostim ter ob tem uporabile in optimalno izkoristile nove priloľnosti ob naglem razvoju biotehnologije in telekomunikacij. Znanstveni oddelki za sploąno/druľinsko medicino bodo, ob sodelovanju z drugimi akademskimi organizacijami, pri tem igrali pomembno vlogo in omogočali ąirjenje novih zamisli v vsakdanjo prakso.

Razvoj v 21. stoletju bo zahteval jasne razvojne vizije, zamisli in sodelovanje vseh vpletenih (zdravstva, pacientov, prebivalstva), pa tudi veliko optimizma, navduąenja in strateąko usmerjeno vsakodnevno odločanje. Uspeąen sistem zdravstvenega varstva v naslednjem stoletju, pa tudi vsi posamezniki v njem, se bo moral dobro prilagajati novim izzivom, hitrim spremembam, stalno izboljąevati kakovost, moral bo biti sposoben ponovno definirati pojme zdravja in zdravstvenega varstva in ob dejstvu, da je naą namen in ľelja koristiti pacientom in celotnemu prebivalstvu, vedno znova analizirati in ocenjevati svojo učinkovitost. Kot kaľejo ątevilne raziskave, so tudi ľelje pacientov za prihodnost podobne: dostopnost zdravstvenih sistemov za vse, druľinsko in celostno orientirano zdravstveno varstvo, kakovostno in učinkovito ter gospodarno s finančnimi sredstvi.

Osnovne značilnosti druľinske medicine pa bodo ostale enake tudi ąe naprej: sploąnost, dostopnost, integriranost, stalnost, celovitost, usmerjenost v skupnost, koordiniranost, zaupnost, promocija zdravja in zdravega načina ľivljenja, preventivna dejavnost, upoątevanje ľelja in potreb posameznih pacientov in določenih skupin prebivalstva ter visoka stopnja odgovornosti, racionalna uporaba vseh znanstvenih dognanj in ustreznih informacij iz različnih virov.

Kakąne so lastnosti dobrega zdravnika v osnovnem zdravstvu oziroma v sploąni/druľinski medicini:

V odnosu do poklica: Trudi se, da bi zagotavlja stalno in celovito oskrbo, pri vsakodnevnem delu skrbi za ravnoteľje med zmoľnostmi zdravniąkega poklica ter ľeljami in zahtevami pacienta; pri tem upoąteva odgovornost in poklicno etiko. Da bi bil tudi sam v dobri kondiciji, skrbi za svoje dobro psihično in telesno počutje. Zaveda se pomembnosti dobre komunikacije, vedno znova kritično ocenjuje svoje delo in ga poskuąa ovrednotiti s pomočjo kolegov. Sprejema obveznost, da se bo stalno strokovno izobraľeval in bo tako lahko sprejemal, dopolnjeval in raząiril svoje postopke pri delu s pacienti. Kot del svojih obveznosti sprejema tudi stalno izpopolnjevanje in raziskovanje. Paciente spodbuja in jim pomaga pri skrbi za njihovo zdravje, svojo nalogo, da mora biti na voljo za pomoč, pa poskuąa ohranjati v razumnih mejah. Vse klinične odločitve morajo biti v dolgoročno korist pacienta. Varuje zaupnost.

Dosegljivost: V nujnih primerih je dosegljiv takoj, v tistih ki niso tako nujni, običajno v dveh dneh. Pripravljen je zdraviti na domu - opravljati obiske na domu. Ob določenem času je na voljo tudi za telefonske informacije. Njegovi sodelavci v delovni skupini pomagajo pacientom, omogočajo, da je dostop do zdravnika laľji in stik z njim boljąi. Izven ordinacijskega časa je zagotovljeno neprekinjeno zdravstveno varstvo in deľurstvo: Pacienti vedo, da je zdravnik ali njegov namestnik dosegljiv dan in noč.

Klinično znanje: Je oster opazovalec in sposoben zbrati pomembne informacije, dela hitro, zanesljivo, vendar brez naglice. Preteľno se pri pregledu in anamnezi omeji na najnujnejąe, izkoriąča prednost dobrega poznavanja svojih pacientov, v kartoteki zabeleľi glavne anamnestične in klinične podatke. Zna prisluhniti potrebam vsakega posameznega pacienta in definira teľave logično. Pri oceni pacientovega stanja in načrtovanju nadaljnjih postopkov upoąteva vse telesne, psihične in socialne dejavnike. Sodelovanje s skupino, zdravniąkimi kolegi in drugimi sodelavci je stalno in racionalno. Zdravila predpisuje učinkovito, zadrľano, racionalno, logično, pozna stranske učinke in medsebojno delovanje zdravil. Spremlja potek bolezni pri vsakem pacientu, da bi tako naredil določene zaključke in se pri tem uči. S pomočjo podatkov v pacientovi dokumentaciji ugotavlja izboljąanje oziroma načrtuje preventivne ukrepe za posameznega pacienta. V danih okoliąčinah paciente vedno poskuąa vzgajati in jih spodbuja k čim večji odgovornosti za lastno zdravje.

Komunikacija: prisluhne pacientovim teľavam, je razumevajoč, daje občutek varnosti, dobro obveąča pacienta in ga vključuje v sprejemanje odločitev, kolikor je le mogoče. Pacientu tako daje moľnost, da bo prihodnje podobne epizode laľje obvladoval. Pisne informacije, zdravstveno-vzgojno gradivo je informativno, razumljivo, naravnano optimistično, če je le mogoče. Njegovi sodelavci so zaupni in previdni pri dajanju informacij tretjim osebam. Informacije v dokumentaciji so čitljive, informativne, točne, dokumentacija je uporabna za pouk in raziskovanje. Dokumentacija ob napotitvah je natančna, kratka, s točno opredeljenim problemom, vendar z dovolj informacijami. V delovni skupini o pacientovih teľavah oziroma drugih teľavah pogosto razpravlja tudi z drugimi zdravniki in sodelavci, posebni sestanki delovne skupine so namenjeni za posebne teľave. Pri delu in odločitvah upoąteva staliąča članov delovne skupine.

V daljni ali pa ne tako daljni prihodnosti bo mogoče interdisciplinarna delovna skupina v osnovnem zdravstvu v drugačni sestavi - druľinski zdravnik, specialist klinične preventive, pediater, sploąni internist, klinični specialist med primarno in sekundarno ravnjo, druľinski svetovalec, duhovni svetovalec, psiholog, etik, medicinski genetik, specializirana medicinska sestra, dietetik- nutricionist, socialni delavec, druľinski zobozdravnik, farmacevt in morda ąe kdo.

Glede na dobre rezultate smo se v primerjavi z razvitim svetom in Evropo nekaterim idealom dobrega osnovnega zdravstvenega varstva ľe pribliľali, vendar pa je kljub ľe doseľeni kakovosti in določenim tradicionalnim vrednotam treba biti pripravljen na vedno nove izzive in spreminjati, seveda po temeljitih analizah in premisleku, tudi način in organizacijo vsakdanjega dela, določene usmeritve. V to nas bodo ąe posebej silile nove razmere in spremembe v sestavi prebivalstva in zbolevnosti, razvoj novih tehnologij in diagnostičnih ter terapevtskih postopkov, ob vse bolj navzočih finančnih omejitvah.

Odbor za osnovno zdravstvo Zdravniąke zbornice Slovenije poskuąa koordinirati delo in razvoj vseh otrok v naąem primarnem zdravstvenem varstvu, ki so vanj tradicionalno vključene, ob tem upoąteva predvsem izhodiąča strategije razvoja ZZS, ki po dveh letih, odkar je bila sprejeta na skupąčini Zdravniąke zbornice, tudi ľe potrebuje določene popravke in dodatke, tako da je pred nami ąe veliko dela, predvsem za zagotovitev uravnoteľenega razvoja osnovnega zdravstva, kar bo mogoče le z dobrim sodelovanjem vseh zainteresiranih za prihodnost osnovnega zdravstva.

Če ąe enkrat na kratko strnem nekaj misli - ključni so odnosi v primarnem zdravstvenem varstvu, s pacienti, kolegi, sodelavci in v ąirąem zdravstvenem sistemu ter z lokalnimi in celotno druľbeno skupnostjo, tesno so vezani na tradicijo. Zdravniki v primarnem varstvu morajo varovati te vrednote ob spoznanju, da se nekatere z razvojem spreminjajo in zahtevajo določene spremembe v zagotavljanju zdravstvenega varstva.

Primarno zdravstveno varstvo mora zagotavljati takąne pogoje, da je vsaka sprememba zavestna in dobro načrtovana, da ne bi po nepotrebnem priąlo do nepopravljivih napačnih odločitev, ob tem pa ni vedno razumno vztrajati pri določenih uveljavljenih modelih in reąitvah, ker lahko včasih pogumne, bolj radikalne odločitve pripomorejo k hitrejąemu kakovostnemu razvoju.

Mogoče bomo nekega dne, leta 2010, zdravniki delali kot del virtualno integrirane skupine primarnega zdravstvenega varstva, z uporabo vseh najsodobnejąih telekomunikacijskih sredstev. Opravljali bomo virtualno-elektronske obiske na domu in boljąe izkoriąčali svoj čas. Moľno torej je, da bomo delali bolj zadovoljni, dobro nagrajeni in brez večjih skrbi.

	prejąnji članek	naslednji članek