ISIS 1999, ąt.4

Eskulap (Aesculapius) je po grąki mitologiji sin Apolona in njegove ljubice Koronis, hčere Flegiusa, Tesalskega kralja. Apolon je zaupal kentavru Hiranu nalogo, da Eskulapa pouči v medicini in drugih vedah predvsem o zdravilni moči rastlin. Usposobil ga je tudi v praktični kirurgiji in mu dal moč, da je paciente ozdravil z besedami. Menda je bil Eskulap tudi sposoben obujati mrtve. ®e od 7. stoletja pred n. ą. so ga častili kot boga zdravilstva, skupaj z njegovim simbolom - kačo, v ątevilnih templjih v Grčiji, Mali Aziji, juľni Italiji in na otokih. Beseda Asklepios ali Askabolos (plazilec, kača) izvira iz besede Askalab (kača) in dios (bog), iz česar je nastalo ime Askalapios, kar pomeni kačji bog. Kača je htonični simbol, ki izraľa demonske moči, ki izvirajo iz zemlje. Najbolj znana svetiąča boga Eskulapa so bila v Atenah, Knidu, Kireni in na otokih Kosu in Rodosu. Največji in najpomembnejąi tempelj je bil v Epidavrusu na polotoku Argolis. V svetiąčih Asklepionih so bolniki najprej opravljali različne očiąčevalne obrede s kopelmi, postom, molitvami, obrednim okajevanjem in kultnim obhodom svetiąča. Ko se je s toliko obredi in pripravami bolnikov polastilo versko mistično razpoloľenje, je v postopku zdravljenja sledil najpomembnejąi del - spanje v Abatonu, posebnem delu svetiąča, kjer so v zanosu pričakovali nočni obisk boga in samo ozdravljenje. V spanju se jim je bog pribliľal in jih čudeľno ozdravil. Pomembne so bile tudi sanje, ki so jih svečeniki razloľili kot napotek za nadaljnje zdravljenje. V Asklepionih so svečeniki tudi sami zdravili in opravljali kirurąke posege. V upanju na ozdravitev in v zahvalo za čudeľna ozdravljenja so bolniki Eskulapu prinaąali darove - ľivali, dragocenosti, votivne kipce in denar. Motiv Eskulapa, ki ga včasih spremlja učenec Telesforus, je na grąkih novcih le redko prikazan. Na naslovni strani vidimo v ospredju srebrno atensko tetradrahmo iz 2. stoletja pred n. ą., kjer je Eskulap upodobljen kot kovni priznak. Sova, ki čepi na amfori je znak Aten in simbol modrosti, amfora pa znak blagostanja. Za tem novcem je prikazan velik bronast novec, grąki provincialni kov mesta Patre pod rimskim cesarjem Markom Avrelijem (1061-1080 n. ąt.), zadaj pa rimski denarius cesarja Karakale (1098-2017 n. ąt.), oba s podobo boga Eskulapa.

	prejąnji članek	naslednji članek