Slovenija se dejavno vključuje v procese za usklajevanje zakonodaje za vstop v Evropsko unijo. Da so vtisi bruseljskih sogovornikov pozitivni dokazuje tudi zadnje imenovanje treh slovenskih zdravnikov v tri različne odbore na področju medicine. Tako bodo poleg prof. dr. Joľeta Trontlja, ki je ľe član odbora Sveta Evrope za bioetiko, kot enakopravni člani posameznih odborov sodelovali ąe: prof. dr. Zoran M. Arneľ, strokovni direktor SPS Kirurąka klinika in predsednik Zdravstvenega sveta, v odboru za razvoj metodologije in smernic dobre medicinske prakse; doc. dr. Saąa Markovič, Onkoloąki inątitut, v odboru za preverjanje kakovosti organov in prim. Anica Mikuľ Kos, predsednica Slovenke filantropije, v odboru za prilagajanje zdravstvene dejavnosti za vključitev marginalnih skupin. Vsak odbor ima le osem članov, zato je izbor med strokovnjaki iz 40 drľav, ki so članice Sveta Evrope, nedvomno priznanje. Vsak odbor ima dve leti časa, da izdela smernice na svojem področju, za Slovenijo pa je ob tem dobrodoąlo, da bo vse novosti lahko sproti prenaąala na domača tla.

Redkokdaj se občnega zbora druątva udeleľi 1.300 članov. Tudi kongres kakąne politične stranke bi teľko do zadnjega kotička napolnil veliko dvorano Cankarjevega doma. To se je zgodilo 1. marca, ko je bil v Gallusovi dvorani občni zbor Druątva za srce. Druątvo se v resnici lahko pohvali pred svojimi člani in pred slovensko javnostjo. V svojih prizadevanjih za zdrav način ľivljenja je prekosilo ątevilna podobna druątva po svetu.

Predsednik druątva, profesor dr. Josip Turk, je v svojem nagovoru dejal: "Srce, naąe zdravje ter naąe telesno in duąevno počutje ni nekaj, kar bi lahko primerjali s strojem. Je naąe ľivljenje. To pa je več kot črpalka. Kultura nas oplaja in vzpodbuja v vsem, kar delamo, kar čutimo, za kar potrebujemo razum in za kar potrebujemo močno voljo, ki je odvisna od srca in srčnosti. Vse več je ljudi, ki vedo, da jim le medicina, pa tudi ąe tako dobro drľavno in strokovno organizirana skrb za zdravje ne bosta koristili, če k temu ne bodo sami doprinesli z ľivljenjskim slogom, ki od mladih let, na osnovi pozitivnih navad, opuąča negativne razvade."

Druątvo ima svoje podruľnice v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Kranju, Slovenj Gradcu, v Celju in Murski Soboti ter na Ptuju. V prihodnosti načrtujejo v druątvu tečaje za oľivljanje, posvetovalnico v srediąču Ljubljane, zbiranje sredstev za nabavo polavtomatskih defibrilatorjev, s katerimi lahko rokujejo tudi laiki. Prizadevali si bodo, da bi vsak odrasel človek posedoval evidenčno kartico za krvni tlak, maąčobe in sladkor v krvi. Trudili se bodo, da bi Revijo za srce ąe izboljąali, jeseni pa napovedujejo novo knjigo, tokrat o zdravilih.

Izjemna domislica je bila organizacija drugega dela občnega zbora s koncertom Orkestra SNG Opera in balet in pevcev solistov, pod vodstvom dirigenta Stefana Pellegrina Amata. Peli so Matjaľ Stropnik, Zoran Potočan, Rebeka Radovan in Simona Krajnc. Vsi nastopajoči so peli in igrali, ne da bi za to dobili honorar. Temperamentno igranje orkestra in občuteno petje solistov je pri posluąalcih izzvalo navduąenje in velik aplavz.

Druątvo za srce je vse znova presenetilo s svojo dovrąenostjo in domiselnostjo. Glavna zasluga za ta uspeh gotovo pripada predsedniku prof. dr. Josipu Turku in generalnemu sekretarju druątva, gospodu Vladu ®lajpahu. V uredniątvu revije Isis pozorno spremljamo delo druątva. Pri razvoju in delu v prihodnosti mu ľelimo ąe veliko uspehov.

Občni zbor so sponzorirale tudi ugledne domače in tuje farmacevtske tovarne.

Zato smo v vseh večjih bankah v Sloveniji zbrali podatke o pogojih za pridobitev, ceni in potrebnih zavarovanjih poslovnih posojil za člane Zbornice. Podatke vseh bank, ki so odgovorile na naąa vpraąnja, smo zbrali v tabeli.

POSOJILA ZA POSLOVNO DEJAVNOST
 

dolgoročni krediti
ime banke	letna obrestna mera	doba odplačevanja	bančni stroąki - odobritev posojila
NOVA LJUBLJANSKA BANKA	od 5,25 % + TOM	do 7 let	0,25 - 1,5 % od zneska posojila, najmanj 30.000 SIT
NOVA KBM	od 5,5 % + TOM	do 5 let	0,7- 1 % od zneska posojila, največ 750.000 SIT
BANK AUSTRIA CREDITANSTALT	od 5,5 % do 8 % + TOM	do 10 let	0,5 - 1 % od zneska posojila, najmanj 50.000 SIT
ABANKA	od 6,5 % + TOM	do 5 let	0,3 - 0,5 % od zneska posojila
SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA	od 6,5 % + TOM	do 5 let	0,5 - 0,8 % od zneska posojila
SLOVENSKA ZADRU®NA KMETIJSKA BANKA	od 7 % + TOM	do 5 let	1,15 - 1,6 % od zneska posojila, največ 500.000 SIT
PO©TNA BANKA SLOVENIJE	od 6 % + TOM	do 5 let	0,5 - 0,6 % od zneska posojila
VOLKSBANK - LJUDSKA BANKA	od 6 % + TOM	do 10 let	0,4 % od zneska posojila
GORENJSKA BANKA	od 6 % + TOM	do 10 let	1 % od zneska posojila
BANKA KOPER	od 5,9 % do 8,4 % + TOM	do 10 let	0,5 % od zneska posojila, najmanj 10.000 SIT, največ 100.000 SIT
BANKA VIPA	od 5,5 % + TOM	do 10 let	1 -1,7 % od zneska posojila

Tabela prikazuje okvirne obrestne mere, dobe odplačevanja ter bančne stroąke poslovnih posojil za vsako banko posebej. Viąina kredita in pogoji za posameznega posojilojemalca so odvisni od bonitete posojilojemalca, ročnosti kredita, obsega posojilojemalčevega sodelovanja z banko in likvidnosti predloľenega zavarovanja. Banke običajno zahtevajo zavarovanje dolgoročnega kredita s hipoteko na nepremičnini. Kredit pa je mogoče zavarovati ąe z akceptnim nalogom in menicami, z zavarovalno polico, z vrednostnimi papirji, s poroątvom fizične osebe ali podjetja, z odstopom terjatev in z zastavo denarnega depozita. Banke zaračunavajo bančne stroąke oziroma stroąke odobritve kredita in stroąke vodenja kredita. Stroąke odobritve kredita zaračunavajo vse banke (navedene v tabeli) in jih je treba plačati enkratno ob odobritvi kredita. Stroąke vodenja kredita zaračunavajo le nekatere banke in jih bomo opisali za vsako banko posebej.

Podatkom, ki so navedeni v tabeli, je treba dodati ąe naslednja dejstva.

Ljubljanska banka omogoča poleg tolarskih posojil (v tabeli ) tudi devizna posojila. Izhodiąčna obrestna mera za dolgoročna posojila znaąa od 1,35 % na leto. Posojila v Ljubljanski banki ni treba začeti odplačevati takoj. Ponujajo moľnost odobritve moratorija na odplačevanje glavnice do enega leta, kar pomeni, da lahko vračanje posojila prestavite za eno leto. V obdobju moratorija posojilojemalec plačuje samo obresti na odobreno posojilo.

Ljubljanska banka daje tudi posojila na osnovi namenskega varčevanja. Z namenskim varčevanjem pri Ljubljanski banki si lahko zagotovimo ąe ugodnejąe posojilne pogoje od navedenih v tabeli.

Nova Kreditna banka Maribor dovoljuje dolgoročna posojila praviloma do 60 % predračunske vrednosti naloľbe. Poleg bančnih stroąkov ob odobritvi posojila, navedeni so v tabeli, banka zaračuna tudi stroąke vodenja posojila v viąini 0,2 % od stanja posojila enkrat na leto. Prvič se obračuna po enem letu od prenosa posojila v odplačilo in nato vsako leto od stanja posojila na dan obračuna.

Abanka ponuja dolgoročne kredite za nakup opreme z ročnostjo do 3 let in za nakup poslovnih prostorov z ročnostjo do 5 let. Zahtevajo najmanj 40 % lastno udeleľbo posojilojemalca.

V Slovenski investicijski banki lahko posojilo znaąa do 50 % predračunske vrednosti investicije. Stroąki vodenja posojila znaąajo od 0 do 0,1 % od vrednosti glavnice na mesec.

Za nakup opreme Bank Avstrija - Creditanstalt omogoča posojila za dobo do 3 let, za nakup oz. obnovo poslovnega prostora pa za dobo do 7 ali 10 let. V primeru "paketa" 10 prosilcev hkrati (skupni znesek teh kreditov presega vrednost 150 milijonov SIT), ti pridobijo 0,5 odstotne točke niľjo obrestno mero, kot bi jo pridobili individualno.

V Slovenski zadruľni kmetijski banki znaąajo stroąki vodenja dolgoročnega posojila 0,2 % do 0,5 % od zneska vsakokratnega stanja posojila ali največ 500.000,00 SIT in jih plačujemo enkrat na leto.

Poątna banka Slovenije poleg stroąkov odobritve zaračunava tudi stroąke vodenja v viąini 1.650,00 SIT za vsako anuiteto.

Ponudba Ljudske banke - Volksbank, ki je navedena v tabeli, velja ob pogojih, da posojilojemalec zagotovi lastno udeleľbo, katere odstotek se določi individualno, da prenese poslovanje prek ľiro računa na to banko ter da kot zavarovanje ponudi osebne menice in vpis zastavne pravice ali hipoteke na poslovnih prostorih. Ljudska banka zaračuna za vodenje posojila 0,1 % od ostanka posojila enkrat na leto.

Banka Koper zaračunava tudi nadomestilo za vodenje posojila v viąini 1.500 SIT na leto.

Moľen je tudi zakup ali leasing medicinske opreme. Omogočata ga Ljubljanska banka leasing in Kreditna banka Maribor leasing, kjer najdaljąa doba leasinga znaąa 5 let.

®e nekaj let hodijo specializanti sploąne medicine iz Slovenije v okviru podiplomskega ątudija iz socialne medicine tudi v Anglijo, tako imenovano "zibelko" druľinske medicine.

Tam se seznanjajo s sistemom zdravstvenega varstva v Veliki Britaniji, obiąčejo ordinacije druľinske medicine v mestu (London) in na podeľelju, obvezno se ustavijo tudi na Royal College of General Practitioners, kjer seveda vsako naąo delegacijo uradno sprejmejo, naredijo načrt bivanja in obiskovanja ordinacij ter pripravijo predavanja, ki goste zanimajo.
 

Med obiskom na RCGP je vedno moľen tudi nakup učbenikov in priročnikov, zanimivih za sploąno - druľinsko medicino, gotovo so tukaj najcenejąi. Med zadnjim obiskom, septembra 1998 (zadnja leta jih odlično pomaga organizirati kolegica dr. Gordana ®ivčec Kalan iz Ilirske Bistrice), pa so nam predstavili tudi zloľenke - informacije za paciente, ki so jih izdali na RCGP v sodelovanju z nekaterimi, tudi neformalnimi, zdruľenji, na primer pacientov.

V zbirki How to Work with your Doctor so izdali 5 zloľenk, ki so sedaj brezplačno na voljo tudi na internetu (www.rcgp.org.uk/wwyd/) in so nam jih na RCGP prijazno ponudili tudi za naąo uporabo.
 

Ko smo pozneje doma v miru prebirali te zloľenke, smo bili navduąeni predvsem nad preprostostjo in nazornostjo navodil za paciente ter nad načinom, kako z njihovo pomočjo vzgajajo svoje (sploh ne socialistično razvajene) paciente k racionalni uporabi svojega zdravstvenega sistema.

V nasprotju z zloľenkami pri nas (npr. Kako do zdravnika? in pa Pravice in dolľnosti pacienta ...), ki jih je do sedaj izdajala le ZZZS in zavarovancem pojasnjuje njihove ątevilne moľnosti in jih naravnost vabi k uporabi sistema zdravstvenega varstva, njihove zloľenke pozivajo k samozdravljenju in obvladovanju manjąih zdravstvenih teľav, preden bi na vrat na nos odhiteli do svojega zdravnika, ne oziraje se na to, kateri dan v tednu je in kakąen čas dneva (ali noči).

®e prej smo spoznali, da bomo sebe in svoje paciente, dolga leta navajene na takoj in vse, vzgajali v racionalnost pri uporabi zdravil in sistema zdravstva le mi sami. (Tega nam ne bo naredila politika, ki je vedno v predvolilnem obdobju, in ne ZZZS, ki vendar podpiąe pogodbo in zagotavlja vse pravice svojim zavarovancem...)

Zato so kolegi v odboru za osnovno zdravstvo ZZS pozdravili pobudo, da bi tudi pri nas pripravili zloľenke, ki bi bile deloma prevod, deloma pa prirejene za naąe razmere. Potem ko smo si razdelili delo pri prevodih in pripravi, smo si ogledali ąe podobne zloľenke (npr. pri American Academy of Family Physicians - www.aapf.org/medguide/charts/) ter pri pripravi zloľenke o sodelovanju s svojim farmacevtom povabili k sodelovanju ąe farmacevtsko zbornico.
 

Prevodi so večinoma končani, potrebno bo ąe lektoriranje in recenzija, nato bomo zloľenke predstavili v oceno in uporabo zdravnikom in seveda pacientom v primarnem zdravstvu.

V prostorih urgentnega bloka v Kliničnem centru so marca 1999 slovesno predstavili na videz skromno sobico, kjer na vratih visi napis "izdaja krvi II". Skromnost bo lastnost, ki bo v prihodnje prihranila kar nekaj sto milijonov tolarjev na leto. Stroąki so nastajali zaradi zamudne in drage dostave krvi za transfuzije pri operacijah v KC iz prostorov Zavoda RS za transfuzijo krvi. V KC 70 odstotkov vse krvi porabi SPS Kirurąka klinika, zato bo izdaja krvi v bliľini operacijskih prostorov resničen prihranek časa.

Letoąnjega tradicionalnega, ľe 21. IATROSSKI-ja - posvetovanja ąportne medicine, zdruľenega s smučarskim tekmovanjem zdravnikov deľel Alpe Jadran, se je udeleľilo 170 zdravnikov. Tudi letoąnja prireditev je bila razdeljena na strokovni del, tekmovanje in ątevilna druľabna srečanja.

Na strokovnem posvetovanju so letos predavali Bine Stritar, dr. med., s Klinike za plastično kirurgijo Kliničnega centra, in sicer o smučarskih poąkodbah dlani in prstov rok, prof. Vojko Strojnik s Fakultete za ąport o kondicijskem treningu pri ąportih na snegu, Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., pa je predavanje o ąportno-prehrambenih nadomestkih obogatila z lastnimi izkuąnjami. Strokovni del, ki ga je vodil prim. dr. Tone Lah z Jesenic, je bil tudi tokrat zelo zanimiv in se ga je udeleľilo veliko udeleľencev.

Tekmovalni del je bil tokrat nekoliko spremenjen, saj je bilo letos v okviru IATROSSKI-ja prvič organizirano tudi tekmovanje v smučarskem teku, ki bo v prihodnje postalo tradicionalno. Udeleľilo se ga je pribliľno 30 zdravnikov tekačev, od katerih je večina pokazala zelo dobro znanje smučarskega teka. Podelitev odličij in nagrad za teke je bilo v diskoteki hotela ©pik v Martuljku ąe isti večer.

Tradicionalno tekmovanje v veleslalomu z dvema tekoma na poligonu v Podkorenu je bilo organizirano naslednji dan v idealnih vremenskih razmerah in s prijetnim povezovanjem Eve Longyke. Tega tekmovanja se je udeleľilo pribliľno 170 tekmovalcev. Minilo je v zelo prijetnem vzduąju, h kateremu je prispevalo izredno lepo vreme, pa tudi odlično pripravljeni progi. Zanimivost tekmovanja je za udeleľence ąe večja, saj prvih 5 tekmovalcev v posameznih kategorijah vozi ąe drugi tek. Razglasitev rezultatov veleslaloma je bila tudi tokrat na svečani večerji v hotelu Lek v Kranjski Gori, kjer je bil popoldne, takoj po tekmovanju, organiziran koktajl, na katerem so bili ľe predvajani posnetki tekmovanja v veleslalomu.
 

Posamezno

Moąki do 35 let - kategorija A
1. Matej Kastelec 17:55.3
2. Andrej Rupel 20:01.2

Moąki do 50 let - kategorija B 
1. Bogomir Humar 17:49.8
2. Matej Andoljąek 18:11.9
Moąki nad 50 let - kategorija C
1. Milan Udir 19:39.8
2. Ljubo Marion 19:50.3

®enske do 50 let - kategorija B
1. Nada Kozjek Rotovnik 11:39.3
2. Nada Osovnikar 13:04.0
®enske nad 50 let - kategorija C
1. Jana Kemperle 19:08.5
2. Sonja Vrečko 21:56.8

Moąki (1937 in starejąi) - kategorija E
1. Ciril Pleąko 42:81
2. Vladislav Pegan 45:86
3. Milan Udir 46:18
4. Matija Horvat 48:47
5. Marko Demąar 54:38
Moąki (1947 - 1938) - kategorija D
1. Franci Koglot 1:05.97
2. Matija Jereb 1:08.86
3. Brane Gaber 1:09.23
4. Andrej Bručan 1:11.63
5. Duąan Markoli 1:13.18
Moąki (1957 - 1948) - kategorija C
1. Lev Bregant 1:07.03
2. Albin Stritar 1:08.63
3. Andrej Moľina 1:08.64
4. Matej Andoljąek 1:09.15
5. Aleą Vakselj 1:10.53
Moąki (1967 - 1958) - kategorija B
1. Simon Podnar 1:01.50
2. Vojko Kanič 1:07.89
3. Aleą Leskovąek 1:08.22
4. Marko Hawlina 1:08.73
5. Janez Grilec 1:08.77
Moąki (1968 in mlająi) - kategorija A
1. Sandi Troha 1:01.60
2. Aleą Troha 1:01.86
3. Gregor ©korjanc 1:43.20
4. Mark Muąič 1:45.16
5. Klemen Straľar 1:45.50
®enske (1947 - 1938) - kategorija D
1. Mara Gostinčar 1:05.59
2. Majda Klinar 1:08.62
3. Jana Kemperle 1:24.96
4. Maja Brecelj Novak 1:30.68
5. Breda Jamar 1:07.68
®enske (1957 -1948) - kategorija C
1. Danijela Kastelic Lapanja 1:07.14
2. Lidija Stare 1:07.18
3. Irena Malis Smole 1:09.26
4. Barbara Rojnik 1:12.72
5. Maja Pestevąek 1:13.60
®enske (1967 - 1958) - kategorija B
1. Romana Hafner Pintar 55:56
2. Sandra Tuąar Rakovec 59:89
3. Bojana Kaliąnik Suąnik 1:02.11
4. Katarina Turk 1:03.15
5. Tatjana Pintar 1:04.04
®enske (1967 - 1958) - kategorija A
1. Sabina Dietner 59:65
2. Sabina Markoli 59:90
3. Kristina Morela 1:04.74
4. Ana Mikuľ 1:07.07
5. Mojca Remąkar 1:09.43

Ekipno

1. Gorenjska
2. Maribor
3. Kirurgija KC Ljubljana
4. Ekipa zasebnih zdravnikov
5. Inątitut za radiologijo KC Ljubljana

Za ekipno uvrstitev ątejeta za vsako ekipo dve najbolje uvrąčeni tekmovalki in trije najbolje uvrąčeni tekmovalci.

Med posamezniki je absolutno najboljąi rezultat dosegel Simon Podnar, dr. med., z rezultatom 1:01.50, ki je tako prejel poseben unikatni pokal - darilo Steklarne Rogaąka. V zadnjih letih opaľamo izreden napredek vseh udeleľencev v znanju tekmovalnega smučanja, ąe zlasti je to vidno pri mlająih kategorijah, saj je izenačenost med tekmovalci izredna, tako da so bili v isti sekundi med najboljąimi v mlająih kategorijah uvrąčeni kar trije tekmovalci. Posebej velja omeniti izredno dober rezultat, ki ga je dosegel Franci Koglot, dr. med., ki je premočno zmagal v svoji kategoriji, absolutno pa je bil njegov rezultat četrti.

Posebno priznanje sta prejela najstarejąi udeleľenec Ciril Pleąko, dr. med., in najmlająa udeleľenka Lara Beseničar, dr. med..

Tudi letoąnje srečanje so podprle ątevilna podjetja, generalni pokrovitelj prireditve pa je bil Lek d.d. Ljubljana, katerega predstavnik, gospod Simon Oblak, se je prireditve tudi udeleľil.

Pred tremi leti so Francozi nehali organizirati svetovna smučarska prvenstva zdravnikov. Kasneje so poskuąali tekmovanja obuditi predvsem Italijani, letos pa tudi Nemci z organizacijo tekmovanja v Garmish Partenkirchnu. Tega tekmovanja so se poleg Nemcev udeleľili le posamezniki iz drugih drľav in nobena ekipa ni nastopala kot reprezentanca. Sklenjeno je bilo, da se poskusi organizirati svetovno prvenstvo leta 2000, ustanovljen je bil tudi organizacijski odbor pod vodstvom nemąkih zdravnikov, ki naj bi prihodnje leto organiziral resnično svetovno prvenstvo zdravnikov. Če bo to svetovno prvenstvo leta 2000 ponovno organizirano pred izvedbo naslednjega Iatrosski, bo organizator Iatrosski prijavil uradno slovensko ekipo zdravnikov po rezultatih iz letoąnjega leta, pri čemer bo upoąteval razpis in pogoje, kot so veljali do sedaj.

Čeprav sta epidemija gripe in nemogoči vremenski pogoji vplivali na obisk simpozija, se nas je zbralo kar lepo ątevilo. Skoraj 120 nas je bilo.

Z neuspehi v implantologiji nas je seznanil prim. doc. dr. Danijel ®erdoner, dr. stom. Sledila so predavanja prof. dr. Nenada Funduka: Namenska prevleka in prof. dr. Uroąa Skaleriča: Epidemiologija in diagnostika raka v ustni votlini.

Po odmoru in ogledu razstave zobnih instrumentov in pripomočkov v predverju dvorane ter osveľitvi s kavico in sokom smo posluąali zanimivo izvajanje preventivne sestre gospe Vere Jazbec z naslovom: Motivacija otrok in odraslih v zobozdravstveni preventivi. Prim. Marta ©kapin, dr. stom., nas je seznanila s petletnim vodenjem registra poąkodb zob, Joľe Pungerąek, dr. stom., je obąirno predstavil beljenje zob, prim. Franc ©tolfa, dr. stom., pa je navzoče za zaključek popeljal s sveto Apolonijo po Sloveniji.

Zvečer smo se zobozdravstveni delavci od blizu in daleč zbrali na tradicionalnem, ľe triinpetdesetem druľabnem srečanju "Poloni" v hotelu ®alec v ®alcu. Ob ątevilni udeleľbi kolegic in kolegov ter prijateljev, ki nas podpirajo ter nam pomagajo z nasveti in prispevki za RADIKS - list, ki ga DZDC izdaja ľe vrsto let, je čas ob glasbi in bogatem srečelovu prehitro minil.

Ta dan na Poloninem srečanju DZDC članom, ki imajo zasluge za razvoj zobozdravstva na Celjskem, podeljuje Schwabova priznanja, imenovana po dr. Antonu Schwabu, znamenitem zdravniku in zobozdravniku, skladatelju, zborovodji in ąahistu.

Po utemeljitvi predsednice komisije za podeljevanje priznanj prim. Marte ©kapin, jih je izbranim izročila članica druątva, gospa Jelka Schwab Mikuą, hčerka dr. Antona Schwaba.

Letoąnji prejemniki so: prof. dr. Uroą Skalerič, dr. stom. sestri Slavica Stuąek in Marjana Koląek, zobna tehnika Mira Bobovnik in Jure Drugovič ter zobozdravnika Igor Kos, dr. stom., in Nikolaj Tratnik, dr. stom.

Na svidenje leta 2000!

O sv. Apoloniji:
Po virih sodeč je sv. Apolonija raje izbrala mučeniąko smrt, kot da bi se odpovedala veri (čas carja Decija 248 - 250). Zobobol je ena najhująih bolečin, kar jih človek lahko doľivi. Po pomoč k Poloni se v sili obračajo preprosti ljudje. V veri, da jim bo pomagala, je morda iskati smisel njenega poslanstva, iz tega pa voljo, da za svoje zdravje tudi sami nekaj storimo. V raziskavi: Sv. Apolonija na Slovenskem (Isis ąt. 3/1999) se je izmuznila upodobitev svetnice v cerkvici Sv. Trojice v Hrastovlju v Brľaniji (Koprsko primorje). Za podatek se zahvaljujem prof. dr. Nenadu Funduku.

Omenjeni pravilnik je z 79 glavnimi točkami resnično zanimiv uvod in svojevrstna, učinkovita popotnica italijanskim zdravnikom v tretje tisočletje. Posamezna določila kodeksa sicer nimajo narave klasičnega zakona, vendar pa so za tamkająnje zdravnike enako obvezujoča in pomembna. V nasprotnem primeru posameznik, ki ga bodo "zalotili" pri krąenju določil Kodeksa, tvega suspenz in izključitev iz zdravniąke zbornice oziroma izgubo zdravniąke licence ter posledično konec bolj ali manj obetavne profesionalne kariere. Ker so tovrstna "pravila igre" v sodobnem zdravstvu, ki sicer dopuąča precej ustvarjalnosti in individualnosti, sila koristna in pomembna, si oglejmo nekaj najbolj zanimivih določil opisanega Kodeksa italijanskega zdravstva.

• Izraz "pacient" roma v anale zgodovine. Uporabnik, ki potrebuje oziroma poiąče zdravniąko pomoč, v 21. stoletju res ni več pripravljen trpeti oziroma prenaąati muk in bolečin (izraz pacient izvira iz latinskega patio, patient - trpeč, tisti, ki trpi). Strokovnjaki Fnomceo so ga preimenovali v posameznika, osebo, drľavljana oziroma uporabnika, ki potrebuje zdravniąko pomoč oziroma nasvet.
• Smotrna uporaba sredstev za zdravstvo iz proračuna: med zdravili, preparati in pripomočki, ki so na voljo, mora zdravnik izbrati tisto najbolj učinkovito za najniľjo moľno ceno. ©e vedno pa naj bi učinkovitost (poątena in korektna strokovna presoja) prevladovala nad ceno (finančno platjo medalje). V skladu z ugotovitvijo, ki pravi, da kakovost ni poceni, vendar je vedno vredna svojega denarja.
• Prejemanje provizij in podkupnin s strani farmacevtskega lobija in drugih proizvajalcev sodi med najhująe krąitve. Tako zdravnik, ki predpisuje določena zdravila, daje prednost določeni bolniąnici, predpisuje in priporoča neutemeljene ali ne povsem potrebne storitve, zdraviliąče ipd. iz osebnih, ne povsem strokovno utemeljenih razlogov, tvega predčasen konec svoje poklicne kariere v beli halji.
• Nadzor nad cenami zdravniąkih storitev. Honorar, ki ga zdravniki prejemajo za svoje delo, mora biti natančno določen v ceniku, ki ga posamezni zdravnik predstavi ustrezni instituciji (ta ga tudi potrdi in overi), obenem pa z njim na začetku zdravljenja podrobno seznani tudi bolnika oziroma uporabnika. Slednji mora s podpisom praviloma potrditi, da je seznanjen s svojimi finančnimi obveznostmi med zdravljenjem.
• Oblikovanje cen zdravniąkih storitev sodi v pristojnosti zdravniąkih zdruľenj posameznih provinc, Fnomceo pa po potrebi korigira tarife, določi njihove maksimalne vrednosti in jih v končni fazi tudi potrdi. V ilustracijo naj povemo, da stane obisk v ambulanti uporabnika oziroma njegovo zavarovalnico 27.000 lir, za obisk zdravnika na domu pa je v Italiji treba odąteti 30.000 lir.
• Tajnost podatkov in ravnanje z informacijami v oľji in ąirąi javnosti. Zdravnik, ki posreduje podatke in informacije o bolniku, mora za to imeti pisno soglasje uporabnika oziroma "vira" informacij. Preden zdravnik določene podatke ali informacije posreduje ąirąi javnosti (mediji na vseh ravneh), mora imeti soglasje oziroma dovoljenje pristojnega zdravniąkega zdruľenja (sekcije in zdruľenja v celoti). Javnost je dovoljeno obveąčati le o popolnoma preverjenih in potrjenih rezultatih ter preventivnih, diagnostičnih in terapevtskih metodah.
• Svoboda odločanja in zdravljenja. Nekonvencionalne metode diagnostike in zdravljenja (vse tiste alternativne tehnike, ki v Italiji ąe niso legalizirane) so izključno predmet bolnikove presoje. Zdravnik jim jih ne sme priporočati, vsekakor pa jih mora poznati, imeti v zvezi z njimi svoje strokovno staliąče in ga na izrecno ľeljo uporabnika tudi podati kot ekspertizo, strokovno mnenje - mu svetovati in ga usmerjati. Sicer pa je zdravnik bolniku dolľan predstaviti vse moľnosti zdravljenja v določenem primeru: konvencionalne in komplementarne, uporabnik pa se nato odloči za izbrano metodo ali kombinacijo nekaterih izmed njih.
• Rdeča luč za doping. Zdravniki (zlasti ąportni in internisti) uporabnikom - ąportnikom ne smejo več predpisovati substanc, ki vplivajo na njihove fizične in psihofizične sposobnosti in spreminjajo njihovo psihično ravnovesje.

V nasprotnem primeru je operacija "nelegalna" oziroma pravno sporna, zato lahko bolnik zdravnika in zdravstveno ustanovo toľi za povrnitev stroąkov operacije, izgubo delovne sposobnosti, prestane telesne bolečine, psihične travme itd.

Slednje je mogoče pripisati tudi ali predvsem dejstvu, da zdravstveni sektor, ki ga ľe nekaj mandatov zelo profesionalno vodi "nezdravnik", vsako leto obrne dobrih 500 milijard mark. Ni torej čudno, da so si po izvolitvi novega kanclerja tamkająnji zeleni zelo prizadevali priti v koalicijo in prevzeti področje zdravstva. Sicer pa si je kancler Schroeder novo zdravstveno politiko zamislil na zanimivih temeljih: financiranje zdravstva naj bi tako kot doslej ąe naprej potekalo predvsem prek Ministrstva za delo in socialne zadeve, Zvezno ministrstvo za zdravstvo pa naj bi bilo pristojno predvsem za izobraľevanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev ter sorodnih poklicev s tega področja in oblikovanje, predpisovanje, usklajevanje, potrjevanje in nadzor nad cenami zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov. Sodelovalo naj bi tudi pri pripravah in izvedbi nove oblike dolgoročnega financiranja zdravstvenih zavarovalnic. Nemci se zavzemajo za posrečeno in učinkovito kombinacijo obveznega (javnega) in prostovoljnega (zasebnega) zavarovanja. Zaradi visoke stopnje brezposelnosti in finančne nesposobnosti uporabnikov bo del sredstev za zdravstveno zavarovanje ąe naprej nosil "fiskus" (sredstva iz davčne blagajne).

Omenjeni reformi ob bok pa stopata ąe dve ključni nalogi. Prva je posodobitev in reforma medicinskega izobraľevanja in usposabljanja - zmanjąanje ątevila ątudentov (stroľji ukrepi v zvezi z realno določenim "numerus clausus"), dvig kakovosti pouka in izboljąanje razmer v medicinskem ąolstvu. Druga je izdelava strategije za bolj učinkovito zaposlovanje zdravnikov v Nemčiji. V zdravniąkih krogih zadnje čase stopnja brezposelnosti nenehno raste, opazovane smernice rasti na tem področju pa po napovedih poznavalcev v prihodnjih letih kaľejo stopnjevanje ali vsaj nadaljevanje. Brezposelnost zdravnikov ąkoduje ne le bolnikom in zdravstvu neposredno, marveč tudi gospodarstvu nasploh. Upoątevajoč dejstvo, da ąolanje vsakega zdravnika stane drľavo dobrih 500.000 nemąkih mark, je vsak zdravnik, ki ne more opravljati svojega poklica, odraz nesposobnosti drľave, da bi profitno upravljala s svojimi investicijami in po mnenju ekonomistov prava "gospodarska norost in katastrofa."

Zdravnik, ki spremlja tovrstne kakovostne novosti na knjiľnem trgu, lahko bolniku svetuje, kaj naj si ogleda oziroma prebere, kaj naj dobro preątudira in česa ne potrebuje. Tako mu zaupa pomembno vlogo - sodelovanje pri odpravljanju (lająanju bolezni) in skrbi za ohranjanje zdravja. Le izobraľen in razgledan bolnik pa je lahko medicusov optimalni partner v njegovem zahtevnem poslanstvu. Ker je razgledan in izobraľen bolnik tudi bolj objektiven in realen ter (praviloma) cenejąi za zavarovalnico, bi moralo biti dodatno izobraľevanje bolnikov tudi ena izmed najpomembnejąih nalog omenjene inątitucije. V ilustracijo naj navedem mnenje kolega iz Nemčije: ątevilni zdravniki, ki ozko spremljajo le svojo specialnost, se lahko tudi iz kakovostnih poljudno-znanstvenih priročnikov, enciklopedij, vodnikov in podobnih del veliko naučijo.

V obseľno raziskavo na področju alternativnih metod zdravljenja so vključili 10.000 zdravnikov na Otoku in ugotovili, da jih dobrih 50 % dokaj dobro ali pa vsaj zadovoljivo pozna komplementarne metode zdravljenja. ©tevilni zdravniki so si celo pridobili zavidanja vredno strokovno znanje in izkuąnje na tem področju (specializacija, podiplomski ątudij, seminarji, tečaji, samoizobraľevanje ipd.), ki ga tudi uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu: spremljajo razvoj in napredek alternative, načela ąolske medicine spretno kombinirajo z alternativnimi tehnikami, sodelujejo s preverjenimi strokovnjaki komplementarnih metod, pacientom svetujejo v zvezi z moľnostmi alternativnega zdravljenja, preverjajo njegovo učinkovitost oziroma spremljajo rezultate, sodelujejo v utemeljenih prizadevanjih za uveljavitev (legalizacijo) učinkovitih metod in načinov z opisanega področja, so dejavni pri preprečevanju zlorab in ąarlatanstva itd.

Skoraj polovica tamkająnjih zdravnikov pa je priznala, da moľnosti in učinkovitosti alternativnih metod premalo pozna in jih pri svojem delu s pacienti zato tudi ne izkoriąča. Prav tako ne more presojati o njihovi umestnosti in ocenjevati njihove učinkovitosti, kaj ąele priporočati uporabnikom najboljąo moľnost ali svetovati v zvezi z moľnostmi alternativnega preprečevanja, lająanja in zdravljenja njihovih teľav.

Komentar zdravstvenih oblasti, ki podpirajo razvoj in uveljavitev strokovno preverjenih, utemeljenih in učinkovitih komplementarnih metod zdravljenja, je jasen in razumljiv:

Sodobni zdravniki morajo poleg ortodoksne, ąolske medicine poznati tudi alternativne moľnosti zdravljenja.

Doba zatiskanja oči pred komplementarnimi tehnikami in odvračanje pacientov od tovrstnega zdravljenja je dokončno mimo. Navsezadnje ima bolnik pravico do zdravnika, ki mu lahko ponudi optimalno kompleksno zdravljenje (vključno z alternativnimi metodami).

Najnovejąa intraaortna črpalka deluje tako, da spremlja bolnike EKG. Zdravnik preko arterije v dimljah vstavi cevko v aorto, ki z napihovanjem in izpuąčanjem zraka in balončka na koncu cevke pribliľno za četrtino olająa delovanje opeąanega srca.

Predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in oľilja, doc. dr. Tone Gabrijelčič, dr. med., je povedal, da je za neprestano izboljąevanje storitev potrebno iskati tudi poti izven uradnih virov financiranja. Ena takih poti je bila Krkina humanitarna draľba darovanih umetnin, ki jo je v svoji galeriji v lanskem letu organiziralo farmacevtsko podjetje Krka d.d. Ljudje ąirokega srca in odprtih rok: umetniki, ki so brezplačno darovali svoja dela, ter kupci, ki so umetnine kupili na draľbi, pa so ponovno dokazali, da imajo posluh za soljudi. Z draľbo so zbrali okoli 100.000,00 DEM.

"Pokrovitelji so bili: Mednarodno, Ameriąko in Evropsko zdruľenje za hipertenzijo." ... "Poleg receptorjev AT1, preko katerih angiotenzin II, povzroča t.i.m. "pozitivne" učinke, kot so spodbujanje rasti, vazokonstrikcijo in stimulacijo izločanja aldosterona, obstajajo tudi receptorji AT2, preko katerih nastajajo obratni učinki." ... "Brilla (Nemčija) nas je spomnil, da je renin angiotenzinski sistem, talo cirkulirajoči kot tkivni, udeleľen v strukturnem preoblikovanju nemiocitnega dela miokarda, t.j. stimulaciji nastajanja kolagena. Antagonisti receptorjev AT1 bi lahko ta proces zavrli. Zaviralci konvertaze so v poskusu na ľivalih ľe pokazali to zmoľnost. Sploąno je priznano, da je preľivetje bolnikov z napredovalo in simptomatsko srčno odpovedjo zelo slabo kljub diuretikom, digoksinu in vazodilatatorjem. Potrebno je zdravljenje, ki je bolj usmerjeno v patogenezo nastanka srčne odpovedi. Zaviralci konvertaze in antagonisti AT1 lahko predstavljajo takąen način zdravljenja."

	prejąnji članek	naslednji članek