ISIS 1999, ąt.4
|
iz glasil evropskih zbornic |
|
V prihodnjih tednih bodo deľelne zdravniąke zbornice v Avstriji odločale
o uvajanju čipne kartice (vpraąanja in odgovori)
Zdravnike preteľno zanima tehnika uporabe čipne kartice. V ta namen je
spodaj nekaj vzorcev vpraąanj zdravnikov in odgovorov:
Kaj je čipna kartica?
Je kot kreditne (čekovne) kartice. Vanjo je vgrajen čip s podatki pacienta.
Prejme jo vsak zavarovanec v Avstriji; pri osebah, starejąih od 14 let,
je na njej tudi fotografija.
Ali kartico izdajajo zdravniki?
Ne, izda jo zavarovalnica (nem. Kasse, bolniąka blagajna) in to velja
tudi za izdajo morebitnega dvojnika ob izgubi ali spremembi imena.
Kako je moľno prebrati podatke na kartici?
Vsak pogodbeni zdravnik bo prejel napravo za branje, ki deluje samostojno,
brez računalnika.
Kaj zmore naprava za branje?
Bralna naprava ima tipkovnico, zaslon in modem. Tako lahko beremo podatke
s kartice, jih vanjo vnaąamo ter jih poąiljamo na ustrezne naslove.
Kaj pomeni "zveza ONLINE"?
To pomeni vzpostavljeno zvezo (prek modema in telefonske linije) z
računalnikom zavarovalnice, od koder se črpajo stari in kamor se vnaąajo
novi podatki.
Je treba za "zvezo ONLINE" predelati telefonsko napeljavo v ordinaciji?
Ne. V Avstriji ima vsaka telefonska vtičnica vgrajeno zvezo za modem.
Kdaj mora zdravnik vzpostaviti "zvezo ONLINE" in kdo nosi stroąke?
Ni obvezno in avtomatična zveza ni mogoča. Predvidevamo, da bodo stroąke
nosile zavarovalnice.
Kateri podatki se bodo poslali v osrednji računalnik?
Podatki o zavarovancu, datum branja kartice ter datum in čas prenosa
teh podatkov.
Kako se bo obračunavalo in kdaj?
Čipna kartica bo nadomestek dosedanjega bolniąkega lista (Krankenschein).
Obračunavanje bo potekalo kot doslej in vsaj enkrat v zdravnikovem obračunskem
obdobju.
Kaj se bo zgodilo, če pacient zdravniku ne bo predloľil svoje kartice
ali če bo ąel pacient k enemu zdravniku brez, k drugemu pa s kartico? Ali
bo moral zdravnik podatke v osrednji računalnik poąiljati sproti?
Odgovor na prvo vpraąanje: Zdravnik bo imel več moľnosti; pacienta
bo lahko obravnaval tudi kot samoplačnika. Odgovor na drugo vpraąanje:
Prvi zdravnik bo dobil plačilo le za en obisk, drugi zdravnik pa plaeilo
za vse obiske in storitve. Odgovor na tretje vpraąanje: Zdravnik bo moral
podatke v osrednji računalnik poąiljati vsakokrat po koncu ordinacijskega
dneva.
Kaj pa, če se zdravnik ne odloči za ONLINE?
V načelu to ni prekrąek pogodbe, se pa zanj poveča tveganje, da bo
zavarovalnica zavrnila plačilo storitve.
Vir: Österreichische Ärztezeitung, ąt. 1/2, 25. januar
1999.
Marjan Kordaą
Diploma ÖAK iz komplementarnih metod zdravljenja:
©irok spekter uporabe homeopatije
Z izobrazbo za homeopata se lahko zdravniki odzivajo na vse večje povpraąevanje
po "mehkem" zdravljenju. Primer: Dr. M. Frass (Oberarzt na intenzivnem
oddelku Interne klinike I na Dunaju) ve, da je v svoji stroki nekako eksotična
oseba, saj je v Avstriji edini zdravnik intenzivne medicine, ki se ľe ąest
hkrati ukvarja s homeopatijo. Seveda "ne vedno, vendar vse bolj pogosto."
Pravi, da ima dobre, deloma celo izvrstne rezultate. Omenja npr. pacientko
s septično temperaturo po carskem rezu. "Priąlo je do vrste embolij, med
drugim v pljučnem oľilju, ter do trombusa v atriju. Večkrat smo jo operirali
in končno celo umetno ventilirali. Po treh mesecih je priąla k meni. Kljub
zdravljenju z najboljąimi antibiotiki je ąe vedno imela septično temperaturo.
Dal sem ji eno od homeopatskih zdravil; naslednji dan je bila brez temperature
in čez dva dni je celo začela jesti."
Dr. Susanna Stoeckl Gibs, zdravnica sploąne medicine ter predstavnica
Avstrijskega zdruľenja za homeopatsko medicino, ľe tri leta sodeluje v
diplomskih tečajih za homeopatijo, ki jih za zdravnike prireja ÖAK (Österreichische
Ärztekammer). Meni, da homeopatsko usmerjeni zdravniki-intenzivci niso
nič nenavadnega več. "Celo kirurgi lahko s homeopatijo posegajo v celjenje
ran ali pooperativni ileus."
Seminarjev te dunajske zdravnice se udeleľujejo predvsem sploąni zdravniki,
ginekologi in pediatri. Na tečajih, ki trajajo od 3 do 6 let, se med drugim
naučijo presojati očitne simptome z očmi homeopatije ter uporabljati 300
do 500 običajnih homeopatskih zdravil. Naučijo se lahko "jedra homeopatije"
- temeljite, ciljane anamneze.
Ali je - gledano finančno - vredno plačati pribliľno 100.000 ATS za
tečaj, ki traja 350 ur? Dr. Stoeckl Gibs meni, da ne, saj pravi, da ne
pozna nikogar, ki bi s homeopatijo obogatel. Pravi tudi, da pozna kolege,
ki z manj napora precej bolje zasluľijo z medicino, da pa je s homeopatijo
mogoče ľiveti ter z njo imeti več zadovoljstva.
Vir: Österreichische Ärztezeitung, ąt. 1/2, 25. januar
1999.
Marjan Kordaą
UNO razglaąa leto 1999 za leto seniorjev
©tevilo ljudi na svetu raste hitreje kot kadarkoli doslej. 580 milijonov
ljudi je starejąih od 60 let in po predvidevanjih ZN jih bo leta 2050 skoraj
dve milijardi. V deľelah razvoja naj bi se to ątevilo povečalo za devetkrat,
od dosedanjih 171 milijonov na 1,5 milijarde.
Od sredine 20. stoletja se je ľivljenjska doba podaljąala za 20 let.
Tako se tradicionalna ľivljenjska piramida postavlja na glavo, ugotavlja
Kofi Annan. Namesto ąiroke osnove otrok in mladostnikov in zmanjąevanja
starih ljudi proti vrhu piramide bo bodoča druľina taka: starąi z enim
otrokom, ątirje stari starąi in nedoločeno ątevilo dedov in babic.
V industrijsko razvitih deľelah se ątevilo starega prebivalstva veča
hitreje. To velja predvsem za nekatere evropske deľele, ZDA in Japonsko.
Tu se je odstotek ljudi, starejąih od 65, v zadnjih 50 letih let skoraj
podvojil, in sicer od 8 na 14 odstotkov. ©e večji skok je v skupini, stari
nad osemdeset let, ki je ątela leta 1950 globalno 1,1 odstotka ljudi, danes
se je povečala na 3 odstotke, leta 2050 pa naj bi dosegla 8 odstotkov.
Večina prebivalstva, starejąega od osemdeset let, so ľenske. Povsod
po svetu je pričakovana ľivljenjska doba za ľenske viąja kot za moąke:
67,7 proti 63,4. Prognostiki ZN predvidevajo v razvitih deľelah Evrope,
ZDA in Japonske za leto 2150 ľivljenjsko dobo za moąke 87,5 in za ľenske
92,5 let.
V deľelah razvitega sveta ľivi z otroki pod isto streho od 3 do 12 odstotkov
starejąih ljudi, v azijskih deľelah pa ena tretjina. Leta 1972 jih je bila
ąe polovica.
Kdaj starejąi ljudje prenehajo delati, je med 185 članicami ZN urejeno
zelo različno. V ątevilnih deľelah razvoja nimajo pokojninskega sistema.
Tako morajo zlasti ľenske delati, kolikor je mogoče dolgo, ali pa so vezane
na pomoč druľine. Po oceni le 30 odstotkov prebivalstva, starega nad 6o
let, prejema neko vrsto pokojnine ali starostne podpore.
Zaradi eksplozivnega staranja svetovnega prebivalstva so zato v ZN predlagali,
da postane leto 1999 leto seniorjev. ®e pred tem pa se na ątevilnih konferencah
in kongresih, predvsem v zahodni Evropi, razpravlja o "biogerontologiji"
in o moľnostih za večjo vključitev starih ljudi v različne druľbene dejavnosti.
Vir: Wiener Arzt, ąt. 2, februar 1999.
Boris Klun
|
prejąnji članek
|
naslednji članek
|
|
|