Kaj je čipna kartica?

Je kot kreditne (čekovne) kartice. Vanjo je vgrajen čip s podatki pacienta. Prejme jo vsak zavarovanec v Avstriji; pri osebah, starejąih od 14 let, je na njej tudi fotografija.

Ne, izda jo zavarovalnica (nem. Kasse, bolniąka blagajna) in to velja tudi za izdajo morebitnega dvojnika ob izgubi ali spremembi imena.

Vsak pogodbeni zdravnik bo prejel napravo za branje, ki deluje samostojno, brez računalnika.

Bralna naprava ima tipkovnico, zaslon in modem. Tako lahko beremo podatke s kartice, jih vanjo vnaąamo ter jih poąiljamo na ustrezne naslove.

To pomeni vzpostavljeno zvezo (prek modema in telefonske linije) z računalnikom zavarovalnice, od koder se črpajo stari in kamor se vnaąajo novi podatki.

Ne. V Avstriji ima vsaka telefonska vtičnica vgrajeno zvezo za modem.

Ni obvezno in avtomatična zveza ni mogoča. Predvidevamo, da bodo stroąke nosile zavarovalnice.

Podatki o zavarovancu, datum branja kartice ter datum in čas prenosa teh podatkov.

Čipna kartica bo nadomestek dosedanjega bolniąkega lista (Krankenschein). Obračunavanje bo potekalo kot doslej in vsaj enkrat v zdravnikovem obračunskem obdobju.

Odgovor na prvo vpraąanje: Zdravnik bo imel več moľnosti; pacienta bo lahko obravnaval tudi kot samoplačnika. Odgovor na drugo vpraąanje: Prvi zdravnik bo dobil plačilo le za en obisk, drugi zdravnik pa plaeilo za vse obiske in storitve. Odgovor na tretje vpraąanje: Zdravnik bo moral podatke v osrednji računalnik poąiljati vsakokrat po koncu ordinacijskega dneva.

V načelu to ni prekrąek pogodbe, se pa zanj poveča tveganje, da bo zavarovalnica zavrnila plačilo storitve.

Dr. Susanna Stoeckl Gibs, zdravnica sploąne medicine ter predstavnica Avstrijskega zdruľenja za homeopatsko medicino, ľe tri leta sodeluje v diplomskih tečajih za homeopatijo, ki jih za zdravnike prireja ÖAK (Österreichische Ärztekammer). Meni, da homeopatsko usmerjeni zdravniki-intenzivci niso nič nenavadnega več. "Celo kirurgi lahko s homeopatijo posegajo v celjenje ran ali pooperativni ileus."

Seminarjev te dunajske zdravnice se udeleľujejo predvsem sploąni zdravniki, ginekologi in pediatri. Na tečajih, ki trajajo od 3 do 6 let, se med drugim naučijo presojati očitne simptome z očmi homeopatije ter uporabljati 300 do 500 običajnih homeopatskih zdravil. Naučijo se lahko "jedra homeopatije" - temeljite, ciljane anamneze.

Ali je - gledano finančno - vredno plačati pribliľno 100.000 ATS za tečaj, ki traja 350 ur? Dr. Stoeckl Gibs meni, da ne, saj pravi, da ne pozna nikogar, ki bi s homeopatijo obogatel. Pravi tudi, da pozna kolege, ki z manj napora precej bolje zasluľijo z medicino, da pa je s homeopatijo mogoče ľiveti ter z njo imeti več zadovoljstva.
 

Vir: Österreichische Ärztezeitung, ąt. 1/2, 25. januar 1999. 
Marjan Kordaą

Od sredine 20. stoletja se je ľivljenjska doba podaljąala za 20 let. Tako se tradicionalna ľivljenjska piramida postavlja na glavo, ugotavlja Kofi Annan. Namesto ąiroke osnove otrok in mladostnikov in zmanjąevanja starih ljudi proti vrhu piramide bo bodoča druľina taka: starąi z enim otrokom, ątirje stari starąi in nedoločeno ątevilo dedov in babic.

V industrijsko razvitih deľelah se ątevilo starega prebivalstva veča hitreje. To velja predvsem za nekatere evropske deľele, ZDA in Japonsko. Tu se je odstotek ljudi, starejąih od 65, v zadnjih 50 letih let skoraj podvojil, in sicer od 8 na 14 odstotkov. ©e večji skok je v skupini, stari nad osemdeset let, ki je ątela leta 1950 globalno 1,1 odstotka ljudi, danes se je povečala na 3 odstotke, leta 2050 pa naj bi dosegla 8 odstotkov.

Večina prebivalstva, starejąega od osemdeset let, so ľenske. Povsod po svetu je pričakovana ľivljenjska doba za ľenske viąja kot za moąke: 67,7 proti 63,4. Prognostiki ZN predvidevajo v razvitih deľelah Evrope, ZDA in Japonske za leto 2150 ľivljenjsko dobo za moąke 87,5 in za ľenske 92,5 let.

V deľelah razvitega sveta ľivi z otroki pod isto streho od 3 do 12 odstotkov starejąih ljudi, v azijskih deľelah pa ena tretjina. Leta 1972 jih je bila ąe polovica.

Kdaj starejąi ljudje prenehajo delati, je med 185 članicami ZN urejeno zelo različno. V ątevilnih deľelah razvoja nimajo pokojninskega sistema. Tako morajo zlasti ľenske delati, kolikor je mogoče dolgo, ali pa so vezane na pomoč druľine. Po oceni le 30 odstotkov prebivalstva, starega nad 6o let, prejema neko vrsto pokojnine ali starostne podpore.

Zaradi eksplozivnega staranja svetovnega prebivalstva so zato v ZN predlagali, da postane leto 1999 leto seniorjev. ®e pred tem pa se na ątevilnih konferencah in kongresih, predvsem v zahodni Evropi, razpravlja o "biogerontologiji" in o moľnostih za večjo vključitev starih ljudi v različne druľbene dejavnosti.

	prejąnji članek	naslednji članek