Dr. Marjan Jereb se je rodil 5. oktobra 1930 v Ljubljani v druľini intelektualcev. Oče je bil pravnik, ki je pred drugo svetovno vojno sluľboval kot notar, po vojni pa kot pravnik. Mati je uspeąno končano učiteljiąče nadgradila z diplomo iz ekonomije na Dunaju. Dr. Jereb je po končani osnovni ąoli in klasični gimnaziji nadaljeval ątudij na medicinski fakulteti. Promoviral je leta 1954 strokovni izpit je opravil tri leta kasneje. Staľ je opravljal na onkoloąkem inątitutu. Kmalu je odąel v ZDA in na Columbia University pričel s specializacijo. Njegova poklicna pot ga je nato za 12 let peljala na ©vedsko, kjer je pričel z biopsijami. Nato se je izpopolnjeval v ZDA, kjer je eno leto in pol predaval na New York State University. Izkuąnje iz biopsije pljuč je med leti 1975 in 1977 prenesel v Ljubljano, kjer je kot prvi na svetu uvedel igelne biopsije mediatinuma. Leta 1975 je v Ljubljani opravil tudi specialistični izpit iz rentgenologije. Leta 1977 se je vrnil v New York na nadaljnjih sedem let. Delal je kot vodja torakalne diagnostike. Dokončno ga je zvabila domovina leta 1984. Najprej je bil dve leti v ZD Vič specialist za torakalno diagnostiko. V tem času je zagovarjal tudi doktorat znanosti (leta 1985). Nato je do leta 1997 delal na Golniku. Objavljenih ima več člankov v strokovnih revijah.

Kmalu po nastopu mandata pred dvema letoma ste v enem od intervjujev izjavili, da boste med svoje cilje uvrstili prizadevanja, da bi bilo zdravstvo bolj človeąko in naravnano na bolnika, da bo zdravnik odgovoren bolniku in ne administratorjem, poleg tega ste se nameravali zavzemati za boljąe plače zdravnikov in njihovo racionalno delo. ®eleli ste zniľati obremenjenost specialističnih ambulant in skrająati čakalne dobe. Vsi cilji so bili zapisani tudi v lani podpisanem dogovoru med Ministrstvom za zdravstvo, Zdravniąko zbornico, Slovenskim zdravniąkim druątvom, Sindikatom Fides in direktorji regijskih bolniąnic. Kako ocenjujete izpolnjevanje vaąih napovedanih ciljev ?

Vsi cilji ąe niso doseľeni, ves čas pa se zavzemam, da bi jih kar največ in v čim krająem času dosegli. Po mojem mnenju se dobro uresničujejo. To pripisujem predvsem visoki stopnji soglasja, ki so ga dosegle zdravniąke organizacije ob tem primeru. Mislim, da so bile zdravniąke organizacije redko tako sloľne. Če na kratko pregledam zapisane cilje. Naravnanosti zdravstva k človečnosti ni mogoče urediti z aktom, zato to ne more biti cilj, ki bi ga lahko eksaktno opredelili. To je bolj smer. Menim, da se pribliľujemo tej smeri z vzpodbujanjem osebnih stikov med zdravnikom in bolnikom. Bolj kakovostne odnose imajo bolniki in zdravniki na dva načina. Zdravniki si za posameznega bolnika vzamejo več časa in ga bolj jemljejo kot človeka, kot celovito osebnost. Po drugi strani so zanj bolj osebno odgovorni. Temu sledi tudi prenos odgovornosti, ki ga zdravniki prej niso bili vajeni in ni vedno prijeten. Bolniki vedno bolj agresivno zahtevajo tisto, kar menijo, da je njihova pravica. Pripravljeni so uporabiti tudi sodna pota. To morajo zdravniki nedvomno tudi vedno bolj upoątevati pri svojem delu.

Zdravniąke plače so se lani poviąale za 21 odstotkov, v sklenjenem dogovoru so se zavezali tudi za racionalnejąe delo. Na nek način so si poviąanje plač morali zagotoviti sami prav z racionalnim delom, saj gre denar za njihove plače iz istega denarja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Občutno so se zniľale čakalne dobe, postopno se zniľuje obremenjenost specialističnih ambulant Pri tem je bilo ministrstvo za zdravstvo pobudnik, izvedba je bila v rokah posameznih bolniąnic.

Katere so prednostne naloge na Ministrstvu za zdravstvo v prihodnje?

V prihodnje bo Ministrstvo za zdravstvo ąe bolj intenzivno uresničevalo zadane cilje, predvsem si bo prizadevalo za ąe bolj humane odnose, za krająanje čakalnih dob in za dostopnost. Ena od glavnih nalog v prihodnje je povezana z dejstvom, da je medicina vedno draľja. Zato bo potrebno poiskati dodatne vire financiranja, če bomo ľeleli vzdrľevati isti nivo zdravstvenega varstva. Potrebno bo tudi raząiriti zavest, da zdravje ni samo odgovornost zdravnikov in zdravstvenega osebja, ampak mnogih drugih faktorjev. V zdravje posega tudi promet, delo, okolje in druge stvari. Ljudem je potrebno okrepiti zavest, da morajo bolj zdravo ľiveti v bolj zdravem okolju. To je naloga za desetletja. Sedaj jo spoznavamo in ne morem reči, da je prednostna, zagotovo pa je ena od najteľjih.

Kakąna bo vloga Ministrstva za zdravstvo pri pripravi zdravstvene reforme? Za kaj se boste kot minister zavzemali pri tej reformi?

Temu ne bi rekel reforma, ampak prilagajanje zdravstvenega sistema razmeram, ki se hitro spreminjajo. Najpomembnejąa sprememba je, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, zato potrebuje vedno več in drugačno, bolj zahtevno zdravstveno nego, kot včasih. Medicina je ob tem vedno draľja in za svojo učinkovitost potrebuje dodatne vire. Vloga Ministrstva za zdravstvo pri teh spremembah je, da jih predlagamo in jim dajemo ton. Pripravljamo temeljit pregled moľnosti, kjer bi bilo moľno prihraniti kaj denarja in pregled področij, kjer bi bilo moľno uvesti nova dodatna zavarovanja. Rezerve so pri nenujnih prevozih z reąilci, pri nadomestilih za boleznine, pri zdraviliąkem zdravljenju, povsod bi lahko tudi uvedli druge oblike zavarovanj. Ministrstvo si prizadeva za bolj racionalne diagnostične postopke in racionalnejąo rabo antibiotikov. Kot naročnik sodeluje z Zdravniąko zbornico Slovenije pri projektu zagotavljanja kakovosti v zdravstvu, ki ves temelji na racionalni porabi razpoloľljivih sredstev.

Slovenski nacionalni zdravstveni program, ki je bil predviden za sprejem do leta 2000, ni bil nikoli sprejet. Tako ostajamo brez temeljnega dokumenta, podlage za razvoj zdravstvenega sistema. Kje se je po Vaąem mnenju zapletlo?

Slovenski nacionalni zdravstveni program je v postopku v Drľavnem zboru. Zapletlo se je, ker je bilo veliko pripomb. Veljavne procedure omogočajo, da vsaka zainteresirana stranka, ki jih je veliko, vloľi svoja priporočila, zahteve ali mnenja. Vse pripombe je potrebno skrbno pretehtati in strokovno uskladiti. Vse to pa zahteva veliko časa.

Ali se vam zdi smiselno, da bi sploh ąe sprejemali načrt, ki nosi naslov "do leta 2000"? Je tudi vsebina ąe ustrezna?

Sprejetje je smiselno, seveda bo potrebno spremeniti naslov. Na podlagi tega načrta bo moľno vzpostaviti ves zdravstveni sistem, saj bo sprejet princip delovanja in merila, torej temelji za nadgradnjo. Res je, da se je v obdobju od vloľitve načrta do danes marsikaj ľe spremenilo, zato bo potrebno ustrezno prilagoditi tudi posamezne vsebinske spremembe. Mednje sodijo konkretne navedbe, na primer potrebe po bolniąkih posteljah, po ątevilu zdravnikov. Načrt je uvrąčen na 12. sejo drľavnega zbora, ki se bo predvidoma pričela spomladi. Čakanje na uvrstitev na dnevi red je pogojeno tudi z dejstvom, da načrt ni v sklopu "evropske zakonodaje", ki ima prednost. Poleg tega ima slovensko zdravstvo smolo, ker je po strokovnih in zakonodajnih merilih praktično ľe v Evropi zato obravnava zdravstvenih zakonov ni prednostna. Kot pri vseh načrtih, ki jih obravnava drľavni zbor, tudi pri naąem lahko pričakujemo veliko amandmajev.

Ali ministrstvo pripravlja Slovenski nacionalni zdravstveni program do leta 2010 v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije?

Da. Ministrstvo za zdravstvo pripravlja nacionalni program tudi za naprej. Pri tem se opira na zgoraj omenjeni program do leta 2000 in vključuje nova spoznanja.

Ob nastopu funkcije ste obdrľali oba prejąnja drľavna sekretarja, prim. Dunjo Piąkur Kosmač, dr. med. in prim. Janeza Zajca, dr. med.. Je bila vaąa odločitev predhodno potrjena v Vaąi stranki, glede na to, da nista člana SLS?

Ob nastopu funkcije sta oba drľavna sekretarja ponudila odstop. Takrat sem razmiąljal, ali bi ju obdrľal ali njuna odstopa sprejel in sem se odločil, da ju obdrľim. Oba sta strokovno dobro podkovana in dobro vodita vsak svoje področje. Stranka ni vplivala na svoje ministre pri izbiri drľavnih sekretarjev. Izkazano zaupanje je s kandidaturo dovolj zavezujoče, da je vsak minister v bodoče sam odgovoren za tekoče delo ministrstva. Poleg tega bi uvajanje novih sekretarjev negativno vplivalo na delo ministrstva, saj bi se izgubila kontinuiteta, nov človek pa se mora najprej naučiti novega dela. Tudi v stranki kakąnih kandidatov sploh ni bilo. V slovenski politiki je teľko kadrovati, ker za strokovnjake ni poskrbljeno, da bi se po sluľbi v javni upravi lahko vrnili na enakovredno delovno mesto, kot so ga imeli prej. Kaj lahko se jim zgodi, da jih po koncu mandata na odgovornem delovnem mestu čaka zavod za zaposlovanje. To je izrazito slabo za moľnost izbire dobrih kadrov.

Ali se in kako čuti vpliv stranke, ki ji pripadate, v delu Ministrstva za zdravstvo?

Delno se čuti tudi vpliv stranke. Slovenska ljudska stranka je svoj zdravstveni program namreč uskladila z drugimi strankami. Poleg koalicijskih partnerjev, LDS in Desus, s katerimi se usklajujejo vsi programi, smo ga na svojo pobudo dodatno uskladili z SDS in SKD. Torej kot minister in član stranke zastopam ąirok konsenz slovenske druľbe. Neposredno se vpliv stranke čuti pri prizadevanjih za izgradnjo nove pediatrične klinike, ki jo naąa stranka zelo podpira. Sprejet je ustrezen zakon in s tem je dana podlaga za izgradnjo. Seveda je realizacija odvisna od hitrosti zbiranja sredstev.

Tudi predsednik Drľavnega zbora je zdravnik in hkrati član Vaąe stranke. Vam to olająa delo na primer pri komuniciranju s parlamentom? Kako komunicirata kot zdravnika?

Janez Podobnik je predsednik programskega odbora SLS, sam sem bil zadolľen za pripravo zdravstvenega programa. Pisala sva ga skupaj in pri tem zelo dobro sodelovala. Osebno se zelo dobro razumeva, ľal nama obveznosti ne dopuąčajo veliko časa za neformalne pogovore. Pri institucionalnih stikih pa sva oba zavezana pravnim potem.

Prejąnji teden (11. in 12. maja 1999) je Ministrstvo za zdravstvo, v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo ter Evropskim odborom za razvoj in krepitev zdravja, organiziralo posvet o vlaganju v zdravje v Sloveniji. Namen naj bi bil pregled stanja v Sloveniji in oblikovanje predlogov za vnaprej. Predvsem naj bi bila namenjena poslancem za čim boljąo koordinacijo naporov za krepitev zdravja na drľavnem nivoju. Vemo, da vlaganje sredstev v, na primer, varnost delovnih mesti ali boljąe hranjenje lahko dolgoročno prihrani veliko "zdravstvenega" denarja. Zaključkov posveta sicer ąe ni, vendar kako ocenjujete vrednost tega posveta? Menite, da bo pri slovenskih poslancih naletela na ugoden odmev? Kakąen je bil odziv poslancev?

Odziv poslancev se bo pokazal v prihodnosti. Vrednost posveta je predvsem v vzpodbujanju zavesti ljudi, da se mora zdravstvu posvečati več različnih resorjev. Da zdravstvo ni le v pristojnosti enega resorja in to takrat, ko so ljudje ľe bolni. Potrebno je razmiąljati o tem, kaj ąkoduje zdravju. Potreben bo premik v miselnosti in kolikor poznam poslance, se bodo tega zavedeli.

Dr. Erio Ziglio, udeleľenec posvetovanja ter regionalni svetovalec za promocijo zdravja in vlaganje v zdravje pri evropskem uradu zdravstvene organizacije, je na novinarski konferenci ob koncu posvetovanja Vlaganje v zdravje posebej poudaril, da bo morala Slovenija zniľati povprečno ątevilo nesreč, samomorilnost, pojav raka na pljučih (torej omejiti kajenje, ki je kljub strogemu zakonu ąe vedno med pomembnimi povzročitelji umrljivosti), zbolevnosti zaradi alkoholizma (ciroza jeter) ter samo uľivanje alkohola. Vsi vzroki so namreč nesorazmeren porabnik denarja za zdravstvo, ki samo ne more omejiti pojavnosti. Kako bo Ministrstvo za zdravstvo, kot soorganizator posveta, te pobude vključevalo v svoji prihodnji nacionalni politiki (konkretno)?

Vse omenjene dejavnosti so izrazito interdisciplinarne. Imamo zelo dobro zakonsko podlago za posamezna področja, kot na primer tobak ali nesreče, problem je pri izvajanju. Slovenija ima enega najostrejąih zakonov proti tobaku in v zadnjih ątirih letih je ątevilo kadilcev upadlo za 8 odstotkov. ®al ni evidence o uporabi tobaka, da bi lahko statistično preverjali učinke zakona. Enako ąe ni mogoče jasno opredeliti statistično značilnega upada bolezni, ki so posledice kajenja. Pri nesrečah je zdravstvo vplivalo posredno s sodelovanjem pri pripravi zakona o varnosti v cestnem prometu. Od tu naprej pa se vpliv omeji na organizacijo nujne pomoči in urgentne sluľbe. Problem je alkohol, s katerim se srečujejo vse drľave na svetu. Prohibicija se je izkazala kot neučinkovita, kar lahko naredimo, je osveąčanje prebivalcev, da bi alkohol uľivali kot dodatek k hrani. Zelo dejaven na tem področju je oddelek ministrstva za promocijo zdravstva, ki organizira akcije, pripravlja broąure, sodeluje s ąolami na vseh področjih preventive. Ministrstvo razporeja sredstva za preventivne namene tudi drugim inątitucijam, delo dejaven je Inątitut za varovanje zdravja. Dejavnosti na področju preprečevanja samomorilnosti so omejene skorajda zgolj na telefone v stiski, tudi tukaj bi morali delovati povezano z drugimi resorji.

Urad za sodelovanje z WHO je bil ustanovljen leta 1992. S članstvom se tudi Slovenija zavezuje, da bo izvajala sprejeto politiko, predvsem program Zdravje za vse do leta 2000. Kar dva od petih sklopov ciljev te politike obravnavata povezovanje in vlaganje različnih sektorjev v partnerstvo za zdravje. Kako ocenjujete moľnosti povezovanja v Sloveniji? Med, na primer, vaąim ministrstvom in ministrstvom za delo, druľino in socialno politiko ali ministrstvom za finance, ki bi lahko dodelilo več denarja preventivnim programom zdravja s čimer bi dolgoročno zagotovili boljąe zdravje in boljąe delovno uspeąnost nacije?

Vsako sodelovanje se slej ko prej dotakne financiranja. Tudi sodelovanje med resorji ni izjema. Vsak urad ima natančno določena proračunska sredstva in odgovarja za namensko porabo. Sodelovanje je najlaľje na nivoju priprave uredb in zakonov, tu tudi lepo teče. Kaj več je iz prej omenjenih razlogov skoraj nemogoče. Ministrstvo za zdravstvo financira program Cindi. V tem okviru sploąni zdravniki opravljajo preventivne preglede in opozarjajo na dejavnike tveganja.

Kako v luči teh prizadevanj ocenjujete predlog, da bi bile bolniąke nad 15 dni v breme zdravstvenega denarja in ne več delodajalcev? Tak predlog je eden izmed tistih, ki bi jih zagotovo morali reąevati medsektorsko, saj je zdravstveni denar namenjen za zdravljenje in ne za zagotavljanje socialnega statusa bolnih oseb. Ali ste kot resorno ministrstvo za zdravstvo posredovali svoje mnenje o tej prerazporeditvi in kakąno je bilo to mnenje? Ste predlog podprli ali ne? Kako bi ta prerazporeditev vplivala na nivo zdravstvenega varstva?

Pri vseh razporeditvah je potrebno denar nekje vzeti ali ga nekje privarčevati. Kot je izračunal Zavod za zdravstveno zavarovanje, bi ta poteza stala okoli osem milijard tolarjev, kar je sorazmerno velik deleľ. Vendar predlog ąe ni sprejet. Sam sem se na pogovorih zavzemal za to, da ta denar ne bi ąel v breme zdravstvenega denarja in minister Rop je zagotovil, da ne bo. Sicer pa je predlog nastal na domnevi, da bi se ta denar prihranil s karenčnimi dnevi (to bi bili dnevi bolniąkega dopusta, ki ne bi bili plačani). Nivo zdravstvenega varstva bi verjetno lahko ohranili, če bi delovali vsi varčevalni ukrepi.

Kako ocenjujete vlogo različnih strokovnih teles ministrstva za zdravstvo: predvsem zdravstvenega sveta, republiąkih strokovnih kolegijev, drľavne komisije za etiko. Kako zavezujoči so sklepi teh teles? Ali so resnične govorice o ukinjanju RSK?

Zdravstveni svet je zelo aktiven in mi je v veliko pomoč. Je moje posvetovalno telo in najviąji strokovni organ ministrstva. Večina odločitev, ki jih sprejemam, mora biti strokovno utemeljena. To utemeljitev mi nudi zdravstveni svet. Odločitve so utemeljene in pretehtane, zato jih v večini tudi upoątevam, čeprav zame niso zavezujoče. Raząirjeni strokovni kolegiji so organi zdravstvenega sveta, ki tudi ocenjuje njihovo delo. Sam nisem nikoli predlagal ukinitve RSK, o tem odloča predsednik zdravstvenega sveta. Komisija za etiko je zelo delovna in učinkovita. Ukvarjajo se s stroko in z njimi nimam veliko osebnih stikov.

Kako ocenjujete predvideno prerazporejanje (zmanjąevanje) ątevila postelj v naąi največji bolniąnici Kliničnem centru?

Povsod po svetu se zmanjąuje ątevilo postelj, ker se spreminja stroka. Teľi se k čim krająi leľalni dobi v bolniąnici. To danes omogočajo tehnoloąke moľnosti, saj se veliko manjąih posegov lahko opravi ambulantno, skrająal se je čas okrevanja po posegu. To ne pomeni zmanjąevanje delovnih mest. ©tevilo storitev ostane enako, le več jih opravijo ambulantno. V Kliničnem centru je bil problem, ker ni bilo jasno, ali se bodo s prerazporeditvijo postelj iz kirurąkega v internistični oddelek prerazporedila tudi sredstva. Ker so sredstva namenjena storitvam, je prerazporejanje postelj le tehnična zadeva.

Slovensko zdravstvo se le počasi privatizira. Vodijo zdravniki koncesionarji, nekaj je zasebnih specialističnih ambulant in manjąih klinik ter ena sama bolniąnica. Pričetki privatizacije so bili sprejeti z velikim nezaupanjem, sedaj pa rezultati anket ugotavljajo, da so pacienti zelo zadovoljni z delom zasebnih zdravnikov. Ali vizija razvoja zdravstva v prihodnje načrtuje tudi privatizacijo bolniąnic?

Poseben načrt privatizacije javnih zavodov ne obstaja. Odzivali se bomo na potrebe, moľnosti in iniciativo. Zato se lahko tudi privatizirajo. Ministrstvo za zdravstvo je dolľno zagotavljati sistem javnega zdravstva. Izvajajo ga lahko tudi zasebniki, ki v skladu s pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje opravljajo isto delo, ki so ga opravljali kot zaposleni v javnih zavodih.

Do privatizacije bolniąnic je torej ąe daleč. Ali ocenjujete, da bi jo lahko uvajali postopoma, najprej z opredelitvijo zdravniąkega poklica kot svobodnega poklica? Zdravnik bi svobodno sklepal pogodbe z posameznimi bolniąnicami ter opravljal svoj poklic v več bolniąnicah hkrati (po en dan v tednu v vsaki, na primer).

Na tak način deluje nizozemski sistem. To moľnost imajo zdravniki ľe danes, a je ne izkoriąčajo. Ko smo jo ľeleli vnesti v zakon o zdravniąki sluľbi, se je namreč pokazalo, da ľe obstaja, in da je torej ni potrebno ponovno uvajati. Da v Sloveniji ne zaľivi, je krivo dejstvo, da pri nas ljudje niso mobilni. Naąi zdravniki si teľko predstavljajo, da bi se za pol leta, na primer, preselili v Maribor in tam opravili program.

Marca 1999 bi moral biti končan seznam moľnih koncesij v javni zdravstveni sluľbi. Kako daleč je ta seznam?

Strokovne sluľbe so mi zagotovile, da bo končan do postavljenega roka.

Slovenske zdravniąke organizacije so predlagale usklajeno besedilo zakona o zdravnikih, ki je v letih parlamentarnih procedur dobil precej drugačno podobo od prvotne. Kako komentirate Zakon o zdravniąki sluľbi kot temeljni akt za slovensko zdravniątvo? Katere bodo njegove najpomembnejąe posledice za slovensko zdravstvo?

Bistvena vrednost zakona je, da postavlja zdravnika za samostojnega in odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Vse ostalo je manj pomembno. Upam, da bodo posledice ugodne, zato si prizadevamo, da bi bil sprejet. Predvsem bodo morali imeti zdravniki dolgoročno večji vpliv na izvajanje svoje dejavnosti, bolj bodo morali biti odgovorni za svoje delo. Predvsem menim, da se bo z zakonom vrnil ugled poklica. Ne toliko materialni, kot nematerialni. Ob tem bi ľelel opozoriti na neprimerno primerjavo zdravnikov s sodniki. Sodnika za napačno odločitev nihče ne bo obtoľil, morda mu bodo zavrnili sodbo, vendar ne bo sankcioniran. Zdravnika pa za napačno sodbo obravnavajo pred sodiąčem. S to primerjavo skuąam pokazati, kako je zdravniąki poklic občutljiv. Kako bodo novi zakon občutili bolniki, je odvisno od zdravnikov. Zadovoljen človek ąiri svoje zadovoljstvo na ljudi okoli sebe. Z urejenim statusom je bolj verjetno, da ga bodo zadovoljni zdravniki ąirili tudi med svoje bolnike.

Kako ste zadovoljni z doseľeno vsebino zakona, ki je ostal brez tarifnega dela? Kaj to v prihodnosti pomeni za zdravnike in zobozdravnike?

Z doseľeno vsebino zakona sem zadovoljen. Čeprav ni tarifnega dela, je določen način, kako se določa plača, kar je najbolj pomembno. Podrobnosti bodo natančneje določene v kolektivni pogodbi. Pomembno je tudi določilo, da se zdravniąke plače financirajo iz denarja, s katerim upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje. Dohodek zdravnikov je odvisen od obsega in kakovosti dela. Obseg sredstev za posameznega izvajalca se namreč določa ob sklepanju pogodbe z ZZZS.

V predlogu zakona o javnih usluľbencih so zajeti tudi zdravniki? Kateri predpis bo v prihodnje urejal plače zdravnikov?

Plače zdravnikov bodo urejene s kolektivno pogodbo in zakonom o zdravniąki sluľbi. Ministrstvo je ľe posredovalo predlog za spremembo zakona o javnih usluľbencih, da bi bili zdravniki izvzeti iz tega zakona.

Kakąna je trenutna usoda zakona o zdravniąki sluľbi in načrta zdravstvenega varstva? Bo potrebna ponovna stavka, da bodo zdravniki končno dobili status v slovenski druľbi?

Oba akta sta v drľavnem zboru, načrt je uvrąčen na 12. sejo, zakon pa na 13. Menim, da ponovna stavka ne bo potrebna, nič se pa ąe ne ve. Ob koncu leta 1999 naj bi se, v skladu z lani sprejetim aneksom h kolektivni pogodbi, zdravniąke plače izenačile s sodniąkimi. To pomeni ąe 25 odstotno poviąanje. Če vlada tega ne bo sprejela, ni moľno izključiti tudi stavke. Vendar menim, da je moľnost, da vlada ne bi izpolnila podpisane obveze, zelo majhna.

Ali menite, da ima Ministrstvo za zdravstvo dovolj velik vpliv nad porabo zbranega denarja za zdravstvo, ki ga v njegovem imenu razporeja Zavod za zdravstveno zavarovanje?

Vpliv Ministrstva za zdravstvo je opredeljen v zakonu, saj brez naąega soglasja vlada ne more potrditi finančnega načrta, ZZZS potrebuje tudi naąe soglasje za izvajanje finančnega načrta. Sicer pa ima ZZZS svoje strokovne sluľbe, ki zagotavljajo racionalno porabo.

Kakąne spremembe pričakujete z uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja? Kaj bo vaąem mnenju bolje in kaj slabąe? 

Zdravstvena kartica bo nadomestila zdravstveno knjiľico in je v pristojnosti ZZZS. Kakąne bodo spremembe ąe ne morem natančno predvideti , ker ąe ni znano, kakąna kartica bo uvedena in kaj bo na njej. Po informacijah ZZZS bo bolj urejeno, enostavnejąe in cenejąe administrativno poslovanje. Ena od slabosti je lahko, da bo del administrativnega dela prenesen na zdravstvene delavce. S tem bi bil odvzet čas, ki bi ga medicinska sestra ali zdravnik namenila pacientom. V nekaterih drľavah, kjer so ľe uvedli podoben način, se je to namreč zgodilo. Ko se je pred časom pojavil dvom v ustreznost tehnologije, so mi zastavljali vpraąanja o prednostih posamezne reąitve. Ker sam nisem strokovnjak na tem področju, sem se obrnil na strokovnjake Inątituta Joľef Stefan in Ministrstva za znanost in tehnologijo. Izsledki so bili ľe objavljeni v medijih, strokovnjaki izbrane reąitve niso posebej priporočali. Projekt sicer do sedaj poteka v skladu s sprejetim finančnim načrtom. Neupravičenost porabe sredstev se bo morda pokazala ąele dolgoročno. Tudi evropske drľave ąe nimajo v celoti reąene kartice zdravstvenega zavarovanja. Zato se nam lahko primeri, da bo naąa izbrana reąitev nezdruľljiva z evropsko. V tem primeru bi jo morali zamenjati, kar bi projekt zelo podraľilo. Eksperti svetujejo, da bi z naąim projektom počakali. Dokončna odločitev pa je v rokah direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Konec marca 1999 poteče petletna veljavnost zakona o investicijah v zdravstvu. Do sedaj je bilo veliko projektov uspeąno zaključenih, osem jih je ostalo sredi del. Javno navajate zanimivo primerjavo, da je skupna vrednost teh investicij enaka, kot vrednost izgradnje 4,5 km avtoceste. Poleg pediatrične klinike, ki ima svoj zakon in s tem urejeno financiranje, so očesna klinika, nova stavba onkoloąkega inątituta in nova nevroloąka klinika zadnje obseľnejąe novogradnje v Ljubljani. V teku so dela v Celju, Mariboru, Ormoľu, Jesenicah in Murski Soboti. Selitev očesne klinike v nove prostore v bivąi vojaąnici je samo vpraąanje časa. Ostale gradnje so v bolj zgodnjih fazah. Ali bo in kako zagotovljeno financiranje za dokončanje začetih investicij?

Ministrstvo za zdravstvo je ľe pripravilo načrt za naslednje petletno obdobje in ga trenutno usklajujemo z ministrstvom za finance. Predvideli smo 75 milijard, upam, da bo dovolj za dokončanje najpotrebnejąih investicij. Prednost pri financiranju po tem zakonu imajo očesna klinika, onkologija, nevroloąka klinika in pulmologija v Mariboru. Obdobno financiranje za leto 1999 je zagotovljeno, v dogovoru je skupna masa sredstev za petletno obdobje. S tem paketom se res zaključujejo velike novogradnje. V prihodnje bomo morali vlagati predvsem v obnovo opreme in izobraľevanje.

Kako se Ministrstvo za zdravstvo povezuje v mednarodne zdravstvene tokove? S Svetovno zdravstveno organizacijo, s sosednjimi drľavami in drugače. Ali načrtujete promocijo slovenskih zdravstvenih storitev?

Slovenija je povezana povsod, kjer je potrebno. Podpisali smo mednarodne pogodbe za zdravstveni nadzor na mejah ter za vzajemno priznavanje zdravstvenih zavarovanj s sosednjimi drľavami. Sodelovanje zelo dobro poteka s Svetovno zdravstveno organizacijo. Imamo stalne stike s Svetovno banko, ki nam svetuje in pomaga. Nadaljevali bomo ľe tradicionalno dobro sodelovanje s Kuvajtom. Ministrstvo sodeluje pri dogovorih, da bi naąe obmejne bolniąnice sprejele del pacientov iz Italije oziroma Avstrije. Italijani bodo ukinjali svoje bolniąnice, del pacientov bi lahko prevzeli v Gorici. Poleg tega Slovenija nudi pomoč bivąim republikam, tako da izobraľujemo nekaj specializantov, vključeni smo tudi v sklad za razminiranje v Bosni in rehabilitacijo ľrtev miniranja. Na ministrskem nivoju letos načrtujemo obisk italijanske ministrice za zdravstvo, obisk bo vrnil kuvajtski minister za zdravstvo. Z drugimi ministri ne načrtujemo srečanj v bliľnji prihodnosti.

O farmacevtski industriji smo zadnje čase sliąali le z vidika cen zdravil. Kako pa sicer Ministrstvo za zdravstvo sodeluje z domačo farmacevtsko industrijo?

Naąo industrijo podpiramo, kolikor se le da. V tem duhu je bil napisan tudi pravilnik o cenah zdravil, po katerem so domača podjetja lahko večini zdravil zviąale cene, medtem ko so jih morala tuja zniľati. Z domačimi podjetji seznanimo tudi vsako tujo delegacijo. Sicer pa so, kot vsa podjetja, tudi farmacevtska predvsem podvrľena zahtevam trga. Na to pa lahko najbolj vplivajo sama.

Naj za konec osvetliva ąe stanje Slovenije na zdravstvenem področju v luči pribliľevanja Evropi in pripravi za sprejem v EU. Kaj je na tem področju naloga Ministrstva za zdravstvo, kako napredujejo potrebna dela?

Organiziranost slovenskega zdravstva je v tem trenutku primerljiva in sprejemljiva za Evropsko unijo. Obstaja nekaj obrobno zdravstvenih problemov, kot so nevarne snovi in kemikalije. Tu je potrebno uskladiti inątrumente nadzora. Problemi so ąe pri nadzoru ľivil, kjer se teľko usklajujemo z ministrstvom za kmetijstvo in veterinarsko sluľbo. Poseben problem so farmacevtska podjetja, ki so, zaradi neprilagojenosti laboratorijskih postopkov in postopkov nadzora, zahtevala prehodno obdobje. Uradno ąe ni nič dokončnega. Trenutno potekajo pogovori, kjer naąi strokovnjaki ustrezne sluľbe v Bruslju seznanjajo z naąo realnostjo. Slovenija se bo morala pač prilagoditi zahtevam Evropske unije, če bo ľelela vanjo. Največja sprememba za zdravstvo bo zagotovo medsebojno priznavanje diplom, kar bo na trg delovne sile vneslo veliko konkurenčnosti.

Spoątovani dr. Jereb, najlepąa hvala za pogovor.

	prejąnji članek	naslednji članek