Izida je v lanski oktobrski ątevilki na strani 44 objavila podatek, da se je ątevilo sploąnih zdravnikov v javni zdravstveni sluľbi v enem letu (1997 - 1998) zmanjąalo za 2,3 %.

Kot vsako leto, smo tudi na letoąnjih pogajanjih za Področni dogovor (za zdravstvene domove in zasebno zdravniąko dejavnost) ugotovili spremembo ątevila zavarovanih oseb na zdravnika v osnovnem zdravstvu, in sicer po ustaljenih trendih: manj na otroąkega in ąolskega zdravnika in več na sploąnega zdravnika.
 

Vzroki so jasni. Ob istem ątevilu otroąkih in ąolskih zdravnikov in ob postopnem zmanjąevanju ątevila sploąnih zdravnikov se je v Sloveniji tudi ątevilo rojstev in priseljevanje iz drugih republik v zadnjih tridesetih letih skorajda prepolovilo. Demografska projekcija v naslednjih desetih letih predvideva ąe dodatno zmanjąanje ątevila ąoloobveznih otrok za skoraj 20 %, na nekaterih območjih celo za več kot 30 %.

Slovenija postaja del srednje Evrope, kjer je pričakovana ľivljenjska doba za moąke 75 let, za ľenske pa 80 let. ®e leta 2030 bo ta doba za moąke 80 let in za ľenske 85 let. Če je sedaj manj kot 20 % vsega prebivalstva starega več kot 60 let, bo ľe leta 2010 ta odstotek narastel na 25 %, leta 2025 pa celo nad 30 %. Sedanjih 20 % prebivalstva, starejąega od 60 let, porabi kar 55 % vseh sredstev, ki jih drľava namenja za zdravila.

Ne le poraba zdravil, temveč tudi ątevilo pregledov in finančni stroąek laboratorija je v kurativni ambulanti v veliki meri odvisen od ątevila kroničnih bolnikov in od ątevila kroničnih bolezni na posameznega kroničnega bolnika. Pri pacientih ene standardne sploąne ambulante smo spremljali vse kronične bolezni, ki zahtevajo reden zdravniąki nadzor in ugotovili:
 

Prebivalstvo se stara, ľivljenjska doba se daljąa, s starostjo pa bistveno rastejo ne le stroąki za zdravila ampak tudi obseg dela in obremenitev zdravnika. Z manjąanjem ątevila otrok bo obremenitev otroąkih in ąolskih zdravnikov vse manjąa, vse več bodo imeli časa za posameznega pacienta, kakovost njihovega dela bo vse boljąa, vse manj bo napotitev na sekundarno raven. Sploąni zdravnik bo imel vse več pacientov z vse obseľnejąim in vse "draľjim" spletom kroničnih bolezni, pri tem pa bo imel vse manj časa za kakovostno delo, zato pa vse več receptov in napotnic. Zato bo tudi ne le pod vse večjim bremenom drage laboratorijske diagnostike, ampak tudi pod vse večjim pritiskom racionalizacije predpisovanja zdravil in napotitev na sekundarno raven.

®e sedaj pa so nekatera razmerja nerazumljiva. Kurativni program otroąke ali ąolske ambulante je ľe sedaj viąje vrednoten kot program sploąne ambulante. Za leto 1999 naj bi za kurativno oskrbo 1.761 odraslih (z vsemi starostniki vred) ambulanta prejela (po cenah december 97) 12,6 milijona SIT, za kurativno oskrbo pribliľno enakega ątevila ąolarjev (točneje 1.745) pa 13,2 miliona SIT. Sploąnemu zdravniku se priznava 663 SIT laboratorijskih stroąkov na opredeljenega odraslega pacienta (tudi starostnika), na ąolarja 669 SIT, na predąolskega otroka pa celo 1.321 SIT laboratorijskih stroąkov na leto. (Govorimo le o kurativi, kajti preventivo otrok in ąolarjev določa poseben program).

Če pri tem upoątevamo, da je v primerjavi s ąolarji med odraslimi pacienti veliko več načrtovanih operacij v sploąni anesteziji, te pa zahtevajo diagnostično predpripravo na primarni ravni (vsaka taka priprava pomeni laboratorijske stroąke z EKG v povprečni viąini 7.000 SIT), potem preostane za kritje laboratorijskih stroąkov pri neposrednem delu (diagnostika in spremljanje bolezni) le ąe pribliľno 500 SIT na opredeljeno odraslo osebo na leto (v cenah december 1997).
 

Problem je tudi pri letoąnjih pogajanjih za Področni dogovor sproľila Zdravniąka zbornica Slovenije in v skladu s spremenjeno obremenitvijo posameznih skupin predlagala tudi spremembo v standardih priznaneg akadra. A kot vedno je bilo tudi tokrat ugotovljeno, da je problem prezahteven in se je čas pogajanj praktično ľe iztekel.

Vendar je bilo z razliko od prejąnjih let dne 17. 3. 1999 s strani vseh partnerjev soglasno sprejet sklep, da Ministrstvo za zdravstvo takoj po zaključku letoąnjih pogajanj skliče delovno skupino, v katero se poleg partnerjev področnega dogovora povabi tudi predstavnike RSK za otroąko, ąolsko in sploąno medicino.

V kolikor ne bo zadostne politične volje in ne bomo do naslednjih pogajanj naąki ustrezne reąitve, se sploąni medicini slabo piąe. Če tega morda ne uvidi v zadostni meri odgovoran zdravstvena politika, pa to vidijo sekundariji in mladi zdravniki, le da so njihove odločitve sicer razmeram primerne, so pa drugačne, kot bi ľeleli tisti, ki ąe ljubimo ta "slovenska polja" - sploąno medicino.

	prejąnji članek	naslednji članek