Obravnava kolkov pri otrocih

V uvodu je predavatelje predstavil B. Bratanič. Po podatkih iz Perinatalnega informacijskega sistema Slovenije (1) je bilo v letu 1997 v Sloveniji ľivorojenih 18.120 otrok. Od teh so bili z ultrazvočno metodo v porodniąnicah pregledani kolki pri 9.857 novorojencih (to je le pri 54 % vseh ľivorojenih).

Boątjan Baebler z Ortopedske klinike v Ljubljani je iz izkuąenj Ortopedske klinike v Ljubljani in izkuąenj obąirnih slovenskih ter tujih ątudij o kongenitalnih anomalijah kolkov ugotovil, da ima razvojne nepravilnosti kolčnih sklepov povprečno več kot 2 % ľivorojenih otrok. Podoben odstotek so ugotovili na svojem vzorcu otrok tudi v Mariboru. Skupine tveganja so otroci s pozitivno druľinsko anamnezo, rojeni v medenični vstavi, otroci iz večplodnih nosečnosti, z oligohidramnionom in otroci z drugimi kongenitalnimi anomalijami udov. Po rojstvu naj bi sledil pri vsakem novorojencu klinični in ultrazvočni pregled kolkov (UZ), saj zgodnje odkrivanje anomalij skrająa konzervativno zdravljenje, izboljąa prognozo in izrazito zmanjąa ątevilo operativnih obravnav kolkov. Fizioloąko ąiroko povijanje kolkov naj uporabljajo pri vseh novorojencih do prvega kliničnega in UZ pregleda, ki naj bi bil opravljen čim prej po rojstvu. Fizioloąko ąiroko povijanje kolkov je v fleksiji za 100 do 110( in abdukciji 40(. Če je izvid pregleda normalen, pri previjanju ni več potrebna poudarjena abdukcija kolkov. Vseeno pa se je treba izogibati povijanju nog v stisnjen in iztegnjen poloľaj.

Nataąa Berden je predstavila podatke iz ankete slovenskih otroąkih dispanzerjev (odgovorilo je 55 zdravnikov). Zastavila je tri vpraąanja: o ątevilu otrok, ki so imeli UZ pregled kolkov v porodniąnicah, o UZ pregledu kasneje in o dajanju navodil starąem glede kolkov pri otrocih. Pet od 14 slovenskih porodniąnic kolke novorojencev ne pregleduje jih pet ali samo delno pregleduje z UZ. V celoti pa je vsaj enkrat pregledanih z UZ v prvih mesecih 84 % slovenskih otrok. Tudi zbrani podatki Ortopedske klinike v Ljubljani (od leta 1986 do 1998) kaľejo, da se zniľuje povprečna starost otrok ob postavljeni diagnozi kongenitalne nepravilnosti kolkov, kot tudi ątevilo sprejetih zaradi problemov s kolki. Tudi konzervatino zdravljenje displazij kolkov je uspeąnejąe.

Predlog za razpravo je B. Baebler strnil v priporočilo, naj bi vsem novorojencem po rojstvu klinično in UZ pregledali kolke. UZ kolkov naj se ponovi med 6 in 12 tednom, vsekakor je veliko bolje opraviti kontrolni UZ pregled čim prej. Ko obstajajo tehnične ovire predlaganemu postopku, je potrebno po rojstvu opraviti klinični pregled kolkov in nato ponovno klinični in UZ pregled do 4. ali 6. tedna otrokove starosti. Argumenti za tako postopanje so trojni: incidenca razvojnih nepravilnosti kolkov ostaja enaka, z UZ odkrijemo klinično neme displazije in luksacije kolkov, zgodnje odkrivanje anomalij kolkov pomeni na obąirnih ątudijah dokazano uspeąnejąe, krająe in manj agresivno zdravljenje z manjąo stopnjo kasnejąe invalidnosti.

Andreja Tekavc Golob iz porodniąnice Maribor je predstavila statistične podatke zelo uspeąne ątudije presejalnega UZ odkrivanja in zgodnje obravnave anomalij kolkov zadnjih 13 let. Upad operativnega zdravljenja je po uvedbi rednega UZ prebiranja kolkov statistično zelo značilen in prepričljiv.

Zlata Felc iz celjske porodniąnice je predstavila vlogo neonatalnega UZ presejanja kolkov pri celjskih novorojencih, rojenih v medenični vstavi. Rezultati zgodnjega odkrivanja nakazujejo zelo podobno izboljąanje kot rezultati v Mariboru ali drugih tujih ątudijah.

Silvana ®nidarąič iz porodniąnice Postojna je predstavila izkuąnje z UZ pregledovanjem kolkov v nekoliko drugačnih pogojih, kjer je bilo potrebno z obilo osebnega truda in odpovedovanja, vzpostaviti kompromisni model UZ pregledovanja kolkov otrok v zgodnjem neonatalnem in kasnejąem obdobju.

V ľivahni razpravi, ki je bila zaradi časovne stiske ľal precej prekratka, se je izoblikovalo enotno strokovno mnenje, da ZP podpira čim prejąnjo uvedbo pravega neonatalnega UZ presejanja oz. prebiranja kolkov pri vseh novorojencih v Sloveniji, in da se prisotni člani ZP strinjajo z ostalimi navedenimi navodili ortopedske doktrine obravnave kongenitalnih nepravilnosti kolkov, ki sta jih predstavila B. Baebler in N. Berden.

Zakonodaja, financiranje in nadzor nad preventivnimi programi ąolskih in predąolskih otrok

Uvodoma sta predstavili delo stalnih strokovnih skupin za predąolsko in ąolsko dispanzersko dejavnost. Po zaslugi N. Saje Hribar je prav na dan srečanja ZP v redni ątevilki revije Izide iząel članek, ki opisuje delo in doseľke stalne skupine za predąolsko dispanzersko dejavnost (2). Predstavili sta tudi novosti v navodilih Ministrstva za zdravstvo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Nato so predstavniki ZZZS (T. Skitek Martelanc, I. Zorman, S. Svetec ter D. Petrič) predstavili: evidentiranje in obračun storitev, pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, definicije storitev za evidentiranje, obračun ter normativna določila sploąnega in področnega dogovora za zdravstvene domove in zasebnike za leto 1998.

Med predavatelji je prevladovalo sploąno pozitivno mnenje, da je bil ob sodelovanju, predlogih in dogovarjanju s stalnimi strokovnimi skupinami za predąolsko in ąolsko medicino, napravljen znaten korak naprej k bolj ustreznemu beleľenju, načrtovanju ter vrednotenju zdravstvenih storitev na omenjenih področjih.

Pričakovali smo burno razpravo in nismo se zmotili. Kljub koraku naprej je razprava pokazala, da ne bo tako kmalu zmanjkalo poti in korakov k dograjevanju medsebojnega sodelovanja in graditvi ustreznega sistema partnerskega načrtovanja in vrednotenja zdravstvenega dela - strokovnjakov, ZZZS in Ministrstva za zdravstvo. Vsekakor je potrebno čestitati članom omenjenih strokovnih skupin in članom ZZZS za opravljeno delo, ki se bo v korist uporabnikov naąega dela, upamo, uspeąno nadaljevalo tudi v bodoče.

Tudi razpravo po drugi temi je bilo potrebno prekiniti ob 18. uri, ko je potekla rezervacija dvorane, čeprav je "v zraku" ostalo ąe kar nekaj perečih vpraąanj in zanimivih komentarjev.

Izidi ankete

V nadaljevanju objavljamo izide razvrąčanja strokovnih področij, za katere so se odločili udeleľenci dveh zadnjih rednih strokovnih sestankov ZP.

Prvi sestanek je bil 4.12.1998 (teme: pediatrična nefrologija in delo stalnih skupin za predąolsko in ąolsko dispanzersko dejavnost). Anketo je oddalo 37 udeleľenk in udeleľencev, ki so se kljub tedaj močnemu sneľenju uspeli prebiti do Ljubljane. Izidi so urejeni v tabeli 1.
 

Drugi sestanek, na katerem je bilo izvedeno razvrąčanje strokovnih področij za naslednje sestanke ZP je bil 5. 3. 1999. Anketo je oddalo 21 udeleľenk in udeleľencev, ki so od razprave razgreti odhajali v manjąih skupinah, kjer so argumenti ąvigali med njimi naprej in zato verjetno niso bili pozorni na anketne liste, ki so jih prejeli na začetku sestanka (zato verjetno manjąa udeleľba pri izpolnjevanju ankete). Izidi so urejeni v tabeli 2.
 

Morda vzorec izpolnjenih anketnih listov zaradi skromnega ątevila ocenjevalcev ni popolnoma reprezentativen za skupino pediatrov in specialistov ąolske medicine. Kljub temu pa nam organizatorjem daje osnovne oporne točke za načrtovanje nenehnega strokovnega izpopolnjevanja v pediatriji in mladinskem zdravstvenem varstvu v naąi republiki.

Viri:

1. Trdič J, Kirar Fazarinc I, Markelc M, Rudolf A. Perinatalni informacijski sistem Slovenije. Primerjava podatkov med porodniąnicami za leto 1997. Zdrav Var 1998;37 Suppl 5.
2. Hribar Saje N. Poročilo o delu stalne strokovne skupine za predąolsko dispanzersko dejavnost. ISIS marec 1999; VIII (3):77-8.

	prejąnji članek	naslednji članek