Turk J. glavni urednik, Ihan A. odgovorni urednik. V mladosti misli na starost. Ljubljana: Druątvo za zdravje srca in oľilja Slovenije, 1998. 45 avtorjev, 303 strani. 

Druątvo za zdravje srca in oľilja nas je znova presenetilo. Po knjigah Vse o srcu in O zdravi prehrani je izdalo novo knjigo: V mladosti misli na starost.

Glavni urednik te in obeh prejąnjih knjig je viąji svetnik, prof. dr. Josip Turk, specialist interne medicine. Njegova zamisel, da preprosto, ljudem razumljivo, a vendar strokovno neoporečno predstavlja bralcem pomembna medicinska vpraąanja, je uspela tudi v tej knjigi. "®ivimo, a dostikrat ne znamo ľiveti. V knjigi ne gre iskati čarobnih napotkov, ki bi se jih lahko pričeli oprijemati ąele pri ąestdesetih, ko smo spoznali, da se v spremenjenem ľivljenju slabo znajdemo". Knjiga je napisana z ľeljo, da začnemo graditi optimizem, ki ga potrebujemo v starosti ľe v mladih letih.

Odgovornemu uredniku doc. dr. Alojzu Ihanu, specialistu klinične mikrobiologije in imunologije, a tudi vse bolj znanemu slovenskemu pesniku in pisatelju je uspelo snov urediti v vsebinske sklope. Dodal jim je prispevke nekaterih avtorjev, ki osvetljujejo vpraąanja tretjega ľivljenjskega obdobja tudi s ąirąih kulturnih vidikov. V sestavku Starost kot literarni motiv piąe: "Znanost brez dvoma odlično napove medsebojno odvisnost med svinjsko pečenko in ravnjo holesterola v krvi, vendar ne pričakujte od znanosti posluha za občutke, s katerimi se posameznik po petdesetih letih uľivanja nedeljske svinjske pečenke odpove obredu, ki mu z enim samim kroľnikom nezavedno prinese tudi veliko lepih trenutkov in občutkov, povezanih z nedeljskimi kosili od otroątva naprej. Je znanost sposobna dati na tehtnico prednosti zmanjąanega holesterola in na drugi strani bogastvo občutkov, ki jih prinese kroľnik, napolnjen s celotno zgodovino nedeljskih kosil? Ne, tega znanost s svojim grobim statističnim pristopom ni sposobna in to je dobro upoątevati tudi pri branju te knjige.

Knjiga je razdeljena v ątiri dele. Prvi ima naslov Človek in čas. Napisali so ga Daąa Moravec Berger, Martina Tomori in Mila Kačič.

Avtorji drugega poglavja: Veselje za ľiveti so: Josip Turk, Miro Dvorąak, Drago Ulaga, Tomislav Majič, Zdenka Zalokar Divjak, Slavko Ziherl, Martina Tomori, Marjan Trąar, Alojz Ihan in Branko Rozman..

Tretji, najobseľnejąi del z naslovom Doľivljati svoj čas v zdravju ima sedem poglavij. Prvega z naslovom Posluąati, gledati, misliti, čutiti so napisali Anton Grad, Leja Dolenc, Aleą Kogoj, Gorazd Kolar, Marija Lunder, Stjepan Bunta, Matjaľ ©olinc, Karin Schara, Zora Radąel Burger in Erih Tetičkovič. Telo v gibanju je naslov tretjega poglavja, ki so ga oblikovali Janko Popovič, Andreja Kocijančič in Marija Tonin. V poglavju Urtip srca, ki obravnava bolezni obtočil, so pisali Josip Turk, Jurij Doboviąek, Mirta Koľelj, Irena Keber in Nina Vene. Poglavje Gristi, prebavljati presnavljati ľivljenje obravnava gastroenteroloąke uroloąke in nekatere druge zdravstvene motnje v starosti. Pisci sestavkov so Matjaľ Rode, Cvetka Pernat, Staąa Kaplan Pavlovčič, Marko Stanonik, Marko Medveąček, Joľe Pretnar, Borut ©tabuc, Joľica Maučec Zakotnik. V tem delu sta ąe poglavji Kot ľenska, ki sta ju napisala Irena Keber in Franc Kriątofelc. Odgovorni urednik knjige, doc. dr. Alojz Ihan, je napisal zadnje poglavje tretjega dela: Skozi mikroskop.

Četrti del knjige ima naslov ®ivljenjski problemi in njihovo reąevanje. Napisali so ga Slavko Ziherl, Onja Tekavčič Grad, Marjan Bilban, Metka Kleviąar, Marjan Pečnik, Boris Kramberger in Hubert Rot.

Navadili smo se, da nas knjiľne zaloľbe zasipajo z debelimi, razkoąnimi in bogato ilustriranimi knjigami o boleznih in vseh mogočih načinih zdravljenja. Strokovnjaki se ob njih večkrat nasmihajo, bolniki pa iąčejo v njih pota za ozdravitev in lająanje svojih tegob. V knjigi se pri iskanju prave poti velikokrat zgodi, da se bralec dokoplje do napačne diagnoze in napačnih zaključkov, kar privede do neustreznega ravnanja. Stvar se največkrat konča z obiskom pri zdravniku, ki po pregledu in postavitvi prave diagnoze bolniku predpiąe potrebna zdravila in da ustrezna navodila.

Večkrat sliąimo, da za vsako malenkost obisk pri zdravniku ni nujno potreben. Sliąimo tudi, da je bolje bolezni preprečevati kot zdraviti. A preventive se je v preteklih desetletjih mnogokrat prijel sloves velikih votlih besed in vsiljenih kampanj. Resničnih učinkov takih dejavnosti ni bilo nikoli mogoče objektivno ovrednotiti. Nekaterim kampanjam, skriningom in obveznim sistematičnim pregledom je bilo mogoče očitati tudi neetičnost in prizadevanja za pridobivanje dodatnih finančnih sredstev. A kako privzgojiti ljudem skrb za svoje zdravje kot eno osnovnih kulturnih navad, tako kot so branje, pisanje in lepo vedenje, ostaja ąe vedno odprto vpraąanje.

Kar sam po sebi se ponuja predlog, da naj bi domači strokovnjaki, ki jih ljudje poznajo in jim zaupajo, napisali navodila, kako naj ljudje ľive, da se bodo ubranili bolezni, ki izvirajo iz pomanjkljive skrbi za zdravje, kako bi zavirali procese in zmanjąali tegobe, ki jih prinaąa starost. Napisali naj bi pomembna dejstva o najpogostejąih boleznih in tudi o tistih naravnih procesih staranja, ki jim ne bo nihče uąel. Pisali naj bi kratko pregledno in kar najbolj razumljivo. Morda se bo kdaj zgodilo, da bo drľava zbirko takih navodil v knjigi podarila vsakemu svojemu drľavljanu, ko bo dopolnil 40. leto. Knjiga, ki bi stala manj kot ąkatlica najcenejąih antibiotikov, bi bila dolgoročno lahko pomembna tudi za plačnika zdravstvenih storitev.

Prav tako knjigo imamo pred seboj. Teľko bi naąli ąe kakąno, ki bi bila tako skromna po obsegu in tako tehtna po vsebin in bi jo napisalo toliko uglednih domačih strokovnjakov tako razumljivo in prikupno. Druątvu za srce priznavamo, da je najbolj domiselno, dejavno in učinkovito druątvo, ki se ukvarja s sodobno zdravstveno vzgojo. To potrjujejo njegove dosedanje, vse bolj cenjene izdaje, ki so iząle v nepričakovano velikih nakladah. 

	prejąnji članek	naslednji članek