Lipica je decembra gostila zadnjo letoąnjo učno delavnico o predpisovanju zdravil. Organizatorji so bili Zdruľenje zdravnikov druľinske-sploąne medicine SZD, Katedra za druľinsko medicino in Institut za varovanje zdravja Ljubljana. Na Goriąkem je do sedaj veljalo, da se delavnic udeleľujejo predvsem zdravniki specialisti sploąne medicine. Ker pa skupaj s ątirimi kolegicami in dvema kolegoma ľe zaključujemo specialistični staľ iz sploąne medicine, smo se odločili, da se ne menimo za nenapisano pravilo in se prijavimo. Odločitvi je botrovalo tudi dejstvo, da je delavnica obetala temo, ki je naą vsakdanji problem, star toliko časa, kolikor traja naą delovni staľ v ambulanti.

Najprej me je prijetno presenetilo predstavljanje udeleľencev. Na specialističnem staľu nas, razen izjemoma, niso vpraąali niti po imenu in priimku, čeprav nas je bilo tam včasih le sedem. Tu pa so se kolegi sproąčeno razgovorili, predstavili svoje delo, povedali, kaj od delavnice pričakujejo, ąvigale so duhovite opazke. Opazila sem, da je veliko navzočih kolegov stalnih obiskovalcev delavnic. Niso mogli skriti tega, da jim srečanja pomenijo priloľnost za prijetno druľenje, pa tudi priloľnost za preverjanje svojih izkuąenj in znanja.

Strokovni del se je začel z uvodnim predavanjem asist. dr. Vlaste Vodopivec Jamąek. Nanizala je posebnosti predpisovanja zdravil v ambulanti sploąnega zdravnika in vplive na predpisovanje ter nas spomnila, kako naj bi bolj zavestno potekal postopek razumskega predpisovanja zdravil. To vpraąanje je obąirneje razloľil doc. dr. Igor ©vab v naslednjem predavanju. Osvetlil je tudi najpogostejąe napake pri predpisovanju in vzroke zanje, novost pa je bilo razmiąljanje o kakovosti predpisovanja zdravil, predvsem pa o strategijah za resnično izboljąanje stanja na tem področju.

Sledilo je delo v ątirih skupinah, in sicer analiza lastnega predpisovanja, ki smo ga beleľili pri sto zaporednih bolnikih v svojih ambulantah pribliľno dva dni in pol. Na plenarnem sestanku smo ugotovili, da predpiąemo povprečno 1,2 recepta ob vsakem stiku z bolnikom. ©tevilo obiskov, ki se zaključi brez predpisa recepta, pa se giblje od 30 do 40 %. Pri tem smo upoątevali vse stike z bolnikom, tudi po telefonu in tudi prihode v ambulanto zaradi administrativnih razlogov. Ti rezultati so se mi zdeli presenetljivo dobri, kar morda kaľe na to, da ľe zgolj razmiąljanje o predpisovanju zdravil med delom, na primer beleľenje, zmanjąa ątevilo izdanih receptov. Če bi rezultati veljali za naąe delo v celoti in za vse zdravnike, bi gotovo porabili manj denarja za zdravila. Najpogosteje smo predpisovali zdravila, ki delujejo na kardiovaskularni sistem, sledili so nesteroidni antirevmatiki in psihofarmaki. Tak rezultat je bil pričakovan.

Popoldne je minil z učenjem - igranjem vlog. Kolegica se je zelo izkazala v vlogi teľavne pacientke. Igrati zdravnika pred zahtevno in kritično publiko pa se mi ni zdelo lahko. Preprosteje je bilo posluąati in razmiąljati, kako bi se teľave lotila sama. Oba kolega sta se v vlogi zdravnika dobro znaąla. Na koncu se je izkazalo, da zastopamo različna staliąča in da bi skupno ąe najbolje opravili nalogo.

Teľko pričakovani druľabni del srečanja se je začel z ogledom vinske kleti v Seľani. Degustacijo vin je pohvalil celo kolega, ki je nedvomno častilec in dober poznavalec ľlahtne kapljice. Pri večerji so nas najprej pogostili z odličnim prąutom in teranom. Kraąke specialitete, ki so priąle pozneje na vrsto, pa so bile začinjene z obilo smeha in dobre volje. V poznih nočnih urah se je nekaterim nasmehnila sreča v igralnici v Lipici. Koliko je bilo tistih, ki jih je sreča obąla, ni znano. Ve se le to, da ima igralnica vedno dobiček.

Naslednji dan smo začeli s praktičnim prikazom uporabe inhalatorja. Mislim, da zdravniki v glavnem to znamo, morda pa premalo preverjamo, ali to dovolj dobro znajo tudi naąi bolniki. Nato nas je čakalo delo na terenu. Obiski so bili skrbno pripravljeni. Povsod smo bili prijazno in gostoljubno sprejeti. Bolniki so zelo pohvalili svoje zdravnike, posebno sodelovanje z njimi. Naąa naloga je bila preveriti koliko zdravil imajo doma in kako jih shranjujejo, ali vedo zakaj jemljejo določeno zdravilo, ali poznajo odmerjanje in stranske učinke. Vpraąali naj bi tudi o tem, katera zdravilna sredstva bolniki jemljejo brez posveta s svojim zdravnikom.

Sledil je ogled Bolniąnice za pljučne bolezni Seľana. Dr. Narancsik nam je s posebnim zanosom predstavil, kako poteka zdravljenje pljučnih bolnikov s pomočjo posebne mikroklime, ki nastaja v kraąkih jamah. S speleoterapijo so se začeli ukvarjati leta 1992, rezultati so spodbudni. Jamo, ki je v prvi svetovni vojni sluľila kot zakloniąče za hospitalizirane bolnike, smo si tudi skupno ogledali.

Po kosilu je potekal plenarni sestanek. Izkazalo se je, da so domače lekarne na sploąno kar dobro zaloľene. Bolnike begajo različna tovarniąka imena za isto zdravilo, kar je lahko tudi vzrok za nepotrebno kopičenje zdravil doma. V povprečju so dobro poznali svoja zdravila, tudi odmerjanje in posamezne stranske učinke. Presenetilo pa nas je, koliko domačih "zdravil" dvomljivega slovesa jemljejo, ne da bi se o tem posvetovali s svojim zdravnikom.

Nato smo se spet razdelili v skupine. Govorili smo o nalogah, ki čakajo nas, zavarovalnico in drľavo, da bi bila kakovost predpisovanja zdravil na čim viąji ravni. Nato smo izdelali priporočila mladim kolegom, ki se ąele uvajajo v delo, o tem, kako naj pristopijo k racionalni farmakoterapiji.

Delo v skupinah je bilo zame drugo prijetno presenečenje. Izmenjava mnenj je potekala spontano, v prijetnem vzduąju, vsakemu smo prisluhnili, kritike so bile konstruktivne in nihče ni bil najpomembnejąi.

Ob zaključku delavnice je bilo sliąati veliko pohval, dobrih vtisov in tudi nekaj dobronamernih kritik. Hvalili smo lokalne organizatorje, posebno dr. Ivana Masiča, ki je organiziral druľabni del srečanja in bil zaskrbljeno v ozadju, dokler se vse ni srečno izteklo. Pohvalili smo tudi kolegico Vlasto Vodopivec Jamąek, ki je prvič in uspeąno vodila srečanje.

V naąem poklicu, pa tudi sicer v ľivljenju, se mora človek kdaj ustaviti, se ozreti okoli sebe in tudi nazaj, da najde ravnoteľje med zahtevami vseh vrst in svojimi zmoľnostmi ter da si ponovno osvetli cilj in pomen svojih naporov. Učna delavnica je pravo mesto tudi za to. Na svidenje na naslednji! 

	prejąnji članek	naslednji članek