®ivljenjska doba se v Sloveniji hitro podaljąuje. Zaradi majhne rodnosti se ąe hitreje povečuje deleľ starejąih. ®al pa se veča tudi ątevilo starejąih, ki jih prizadenejo različne telesne bolezni in duąevne motnje. Psihogeriatrično srečanje je bilo organizirano z ľeljo, da bi pripomogli k ustreznemu zdravljenju starejąih z duąevnimi motnjami. Predavanjem so bile zato pridruľene učne delavnice, kjer so udeleľenci lahko pridobili koristne informacije za vsakodnevno prakso.

Demenca ne prizadene le bolnika, temveč usodno vpliva na vse, ki s takim bolnikom ľivijo. Je izziv sodobni medicini in druľbi v celoti, ker spada med bolezni, ki so povezane z največjimi stroąki in zahtevajo razvoj različnih oblik pomoči za bolnike na domu in tudi ustrezno prilagojene zavode. Zato ne preseneča dejstvo, da je bil večji del prvega srečanja namenjen prav zdravljenju demenc. Prispevek prikazuje nekatere najpomembnejąe ugotovitve tega srečanja.

Ker je sindrom demence posledica ątevilnih bolezni, so bila tudi predavanja raznolika. Precejąen del je bil namenjen moľnostim zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejąi vzrok demence. Inhibitorji holinesteraze (CHEI) so trenutno zdravilo prve izbire v zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. CHEI pomembno vplivajo na spoznavne sposobnosti in vedenje. Ublaľijo predvsem take simptome, kot so apatija, motorična agitiranost in halucinacije. Izboljąanje vedenjskih simptomov lahko pomeni boljąo kakovost ľivljenja, tako za bolnika kot za njegovega negovalca. Dolgotrajne ątudije so pokazale, da so CHEI lahko klinično učinkoviti 12 mesecev ali več. ®al pa smo morali ąe enkrat sprejeti dejstvo, da kljub temu, da so novi inhibitorji holinesteraze v Sloveniji registrirani, niso dostopni vsem bolnikom. ©e vedno so na negativni listi zdravil ZZZS in tako izven moľnosti uporabe pri finančno ogroľenih starostnikih z Alzheimerjevo boleznijo.

Precejąnjega zanimanja je bilo deleľno tudi predavanje o drugih zdravilih, ki se jih kot dodatek uporablja poleg CHEI pri Alzheimerjevi bolezni. ®e dolgo so nam v pomoč pri obravnavi bolnika z demenco različna psihotropna zdravila (antipsihotiki, antidepresivi). Poleg ľe poznanih in ustaljenih vrst zdravil so bila v enem izmed predavanj prikazana tudi novejąa psihotropna zdravila, ki jih lahko uporabljamo za lająanje vedenjskih in duąevnih sprememb. Celostna obravnava bolnika z demenco ni mogoča brez upoątevanja posebnosti komunikacije ter obravnave intelektualnih in telesnih aktivnosti. Predstavljenih je bilo nekaj moľnosti za spodbujanje omenjenih aktivnosti in moľnosti komuniciranja med bolnikom, svojcem in strokovnim osebjem.

Posebej so bile obravnavane moľnosti zdravljenja internističnih bolezni in vaskularnih motenj, ki so lahko vzrok demenci. Teh se vsi zavedamo, a jih v praksi neredko podcenjujemo.

V starosti pa demence niso edine pomembne duąevne motnje, saj se jim pogosto pridruľi ąe depresija, s tem pa smo postavljeni pred večno vpraąanje - kje se začne demenca in kje depresija in kako se prekrivata. Depresivni bolniki se pogosto pritoľujejo zaradi teľav s spominom, demenca pa se v začetnem obdobju lahko kaľe kot razdraľljivost, izguba interesov, motnje spanja, apetita in libida. Depresija pogosto tudi spremlja demenco, zlasti v njenem začetnem stadiju. Kot pomoč pri diagnosticiranju lahko uporabljamo nevropsiholoąko testiranje, slikovne preiskave (računalniąka tomografija, magnetno resonančno slikanje in druge), biokemične preiskave seruma in likvorja ter nevrofizioloąke preiskave Pravilno in učinkovito razlikovanje med starostno depresijo in začetnimi spremembami v demenci je pomembno zaradi hitre in pravilne izbire zdravljenja.

Pri elektrofizioloąki obravnavi bolnika z demenco sta najpogosteje uporabljani elektrofizioloąki metodi elektroencefalografija ter vidni in sluąni evocirani potenciali. Smiselno indicirana elektrofizioloąka preiskava lahko pomaga z odgovori na vpraąanja pri postavljanju diagnoze demenc oziroma pri diferencialni diagnostiki, pri opredelitvi topografske prizadetosti, pri opredelitvi stopnje prizadetosti ter pri napovedi in spremljanju uspeąnosti zdravljenja.

Večina depresivnih epizod potrebuje medikamentozno zdravljenje ne glede na starostno skupino. Zahtevam dobrega zdravljenja zadosti le pravilno izbrano antidepresivno zdravilo ob drugih terapevtskih ukrepih. Antidepresivna zdravila imajo dokaj podobno klinično učinkovitost, zato so pri izbiri antidepresivne terapije starostnikov vedno prvi in odločilni stranski učinki teh zdravil. Starostniki so nanje ąe posebno občutljivi, zdravnike pa pogosto zavedejo, da jih pripiąemo poslabąanju osnovne motnje. Podobno velja tudi za viąino odmerkov antidepresivnih zdravil in njihovega viąanja oz. prilagajanja. Polifarmacija pri starostnikih je velikokrat omenjena, a ľal premalo upoątevana.

1. psihogeriatrično srečanje v Kranjski Gori, za katero upamo, da bo postalo tradicionalno, sta organizirali Spominčica - Zdruľenje za pomoč pri demenci in Psihiatrična klinika Ljubljana, finančno in tudi organizacijsko pa ga je podprla farmacevtska druľba Pfizer, Podruľnica Ljubljana. Minilo je delovno v izmenjavi izkuąenj in novih strokovnih spoznanj, ki jih je neuradni del ąe podkrepil. Pogreąali pa smo zdravnike iz sploąne prakse in tiste, ki se s starostniki intenzivno ukvarjajo, zato so na naslednje srečanje ąe dodatno vabljeni. 

	prejąnji članek	naslednji članek