V soboto, 5. decembra 1998 smo pripravili eno od takih srečanj za stomatologe, vendar se je to malo razlikovalo od običajnih srečanj.

Malo manj kot 20 se nas je zbralo v čudovitih prostorih protokolarnih objektov na Brdu pri Kranju. ©tevilo je bilo sicer omejeno na 20 aktivnih udeleľencev, aje hudo sneľenje na predvečer srečanja preprečilo nekaterim ľe prijavljenim, da bi priąli. Organizator je pripravil učno delavnico o ambulantnih oralnih kirurąkih posegih, ki jih mora znati narediti vsak zobozdravnik in pri tem tudi obvladovati moľne zaplete, ki so razmeroma pogosti. Predavatelj je bil priznani strokovnjak z Zagreba, prof. dr. G. Kneľević, ki je v celodnevnem seminarju iz prakse za prakso zares poskrbel za obilico izredno koristnih informacij. Vsi udeleľenci so se strinjali, da je predavatelj povedal prav tisto, kar praktikus potrebuje v svojem vsakdanjem strokovnem delu. Drugi predavatelj je bil dr. Jeluąić, ki se ľe nekaj časa ukvarja s teorijo in predvsem prakso uporabnosti enega od sodobnih sistemov dentalnih implantatov.

®e samo okolje objektov na Brdu je tako, da ne dovoljuje velikih sestankov, organizator pa je poleg strokovnega dela poskrbel ąe za nekaj nenavadnih dodatkov.

V soboto zvečer - bilo je čudovito zasneľeno - je samo za udeleľence pripravil koncert kvarteta New Swing, ki letos slavi okrogli jubilej nastopanja. Vsi poznate to izvrstno skupino, ki je tudi ta večer (i)zbranim pričarala nekaj prečudovitih trenutkov ľlahtnega petja črnskih duhovnih pesmi. Zelo so se ujemale z kar nekako posvečenimi prostori velike jedilnice v gradu na Brdu, ki je gostila ľe mnoge pomembne vladarje in voditelje drľav. Posluąalke so bile v čudovitih večernih oblekah, posluąalci pa v smokingih in tudi to je ąe dodatno prispevalo k slavnostnemu vzduąju in dobremu razpoloľenju. Svečana večerja, ki je sledila, je samo potrdila odličnost osebja in globoko poznavanje visoke oblike hotelirstva, zato ni prav nič čudno, da se v teh prostorih dobro počutijo tudi najbolj razvajeni.

Vse nedeljsko dopoldne smo se udeleľenci lahko pogovarjali o indikacijah in kontraindikacijah za uporabo dentalnih implantatov, ki so v stomatologijo nedvomno vnesli popolnoma nove moľnosti rehabilitacije. Dr. Jeluąić je poročal in na modelu praktično pokazal načine implantacije enega od sodobnih implantatnih sistemov. V ľivahni razpravi, ki je sledila, so se sodelujoči strinjali v oceni, da mora danes vsak zobozdravnik poznati sodobne implantatne sisteme in jih ob nekaterih indikacijah tudi priporočati svojim pacientom.

Ob slovesu so si udeleľenci zaľeleli srečo v novem letu in ponovno snidenje naslednje leto.
 

Zakon o zdravstveni dejavnosti iz leta 1993 je Zdravniąki zbornici poveril načrtovanje, spremljanje in nadzorovanje sekundarijata, takrat nove oblike obveznega podiplomskega izobraľevanja. Prvim sekundarijem so bile podeljene licenčne listine 2. junija 1995. Od tedaj se je v to dveletno podiplomsko izobraľevanje, ki poteka na oddelkih izbranih bolniąnic, vključilo 830 zdravnikov. Zdravnikom, ki se ne odločijo za delo z bolniki, ali tistim, ki pridobijo specializacijo, sekundarijata ni treba opravljati. Ti lahko opravijo tisti del, ki se vąteva v program specializacije.

Sedaj opravlja sekundarijat v bolniąnicah 220 zdravnikov. Uspeąno ga je doslej končalo 212. Sekundarijat je prekinilo 610 zdravnikov, ker so nadaljevali izobraľevanje s specializacijo ali so se zaposlili v dejavnostih, kjer nimajo neposrednega stika s pacienti. Leta 1995 je bilo v program sekundarijata vključeno tudi pripravniątvo, ki je obvezno za vse zdravnike.

Po petletnih izkuąnjah se je ta oblika podiplomskega izobraľevanja izkazala kot izjemno uspeąna. Zdravniki, ki prihajajo zlasti v osnovno zdravstvo so strokovno veliko bolje usposobljeni. Mnogi med njimi nadaljujejo specializacijo druľinske medicine. Zlasti je pomembno, da obdobje po diplomi, ko bi teľko naąli takojąnjo zaposlitev, izkoristijo za uvajanje v vsakodnevno prakso, da spoznajo zdravstvene institucije, se odločijo za smer svoje bodoče kariere in si poiąčejo bodoče delodajalce. Zdravniki med tem izobraľevanjem nimajo eksistenčnih teľav.

Vloga Zdravniąke zbornice je pri tem pomembna, saj diplomante razporeja po predpisanem programu v posamezne bolniąnice ter vodi evidenco in nadzor nad tem izobraľevanjem. Oblika naąega tovrstnega izobraľevanja vzbuja veliko zanimanja in priznanj tudi v najrazvitejąih drľavah Evrope.
 

Neprijetno vpraąanje, mar ne? Skorajda nekoliko sprevrľeno za miąljenje pravovernega slovenskega zdravnika ali zobozdravnika, ki se od svojih prvih stikov z visokoąolsko medicino naprej bolj ali manj ukvarja s svojim lastnim znanjem (izjemoma z njegovim nasprotjem), ąe raje in zato pogosteje pa z neznanjem (tudi tokrat je nasprotni pojem bolj izjema) svojih kolegov. Ko v ta utečeni miselni vzorec naenkrat vstopi tretja oseba - bolnik, katerega vloga je bila ąe nedavno tega precej pasivna, da ne rečemo popredmetena, je presenečenje popolno. ©e niste v svoji ambulanti srečali razgledanega bolnika, ki se je ąe pred prvim obiskom zdravnika izčrpno pozanimal o svojih teľavah in moľnostih njihove medicinske - bog ne daj alternativne - obravnave? Kmalu ga boste. Če bo primer popoln, bo takąen bolnik na internetu izbrskal nekaj zastonj ponudnikov Medlina, se pregrizel skozi nekaj ducatov strokovnih (v ąe popolnejąem primeru znanstvenih) člankov, se opremil z informacijami in končno precej zmeden le priąel do vas. Na prvi pogled "grozljivka" se zna izteči v vsestransko zadovoljstvo, predvsem pa v korist bolnika, če le ima vpleteni zdravnik primerno količino strokovnega znanja (ki sploh ni nujno "Medline 1995-1997"), občutek za komunikacijo, primerno delovno vzduąje v kolektivu in ąe nekaj malenkosti. O eni od teh malenkosti bo tekla beseda v naslednjih vrsticah.

Ko je Zdruľenje za maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenije v letu 1998 pod predsedstvom as.mag. Boruta Sotoąka začelo pripravljati izobraľevalni seminar za zobozdravnike z naslovom Apikotomija, je bil odziv strokovne javnosti ob upoątevanju poplave najrazličnejąih izobraľevalnih prireditev zelo nepredvidljiv. ®e po prvem sklopu predavanj pa se je pokazalo, da je veliko zobozdravnikov ponujeno vsebino sprejelo kot zelo ľivljenjsko, praktično uporabno in strokovno neoporečno, saj je bilo treba zaradi ątevila udeleľencev seminar ąe nekajkrat ponoviti. Ne glede na zadovoljstvo ob takąnem poteku, se nam je porodilo vpraąanje o končnem uporabniku podanega znanja. Vpraąanje iz naslova.

Odločili smo se, da bomo vzporedno s strokovnim delom seminarja v pisni obliki izdali informacije za bolnike, napisane v laičnem jeziku, vendar v natančnem in čimbolj popolnem besedilu, ki bo terapevtu istočasno v pomoč pri komunikaciji tako s popolnoma neinformiranim kot z napačno informiranim bolnikom. Na informativnem listu "Apikotomija - odstranitev koreninskega vrąka" smo na prvi strani pripravili osnovne informacije, ki jih mora po naąem mnenju poznati pacient o samem posegu. Zajemajo osnovne indikacije za poseg, opis operacije, normalnega pooperativnega poteka in najpogostejąe mogoče zaplete. Shematska slikovna predstavitev dopolnjuje besedilo. Na drugi strani so vpraąanja o sploąnem zdravstvenem stanju pacienta in drugih stanjih, pomembnih za operacijo in pooperativni potek. Sluľijo kot dopolnilo anamnezi in so v pomoč terapevtu pri izboru anestezije in operativne tehnike. Sledijo uokvirjena navodila pacientu v zvezi z ravnanjem pred operacijo in po njej, ki po naąem mnenju bistveno prispevajo k uspehu zdravljenja in k nezapletenemu pooperativnemu poteku. List zaključujemo z izjavo pacienta o seznanjenosti z vsebino.

Da smo s svojo odločitvijo stopili na pravo pot, nam ne dokazuje le vsakodnevno delo s pacienti na Kliniki za maksilofacialno in oralno kirurgijo ter pozitivni odzivi kolegov. Naą načrt je finančno podprl tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nam tako omogočil temeljitejąo izdelavo oblikovno čednega izdelka ter s tem pokazal razumevanje za izboljąanje odnosov med bolniki in zdravniki, v katerih je ąe kako navzoč tudi sam. Seveda nameravamo začeto pot nadaljevati v prihodnjih letih in v podobni obliki postopoma zajeti vse pogostejąe posege z naąega področja. Ker si upamo celo trditi, da bo takąen ali podoben način obveąčanja naąih bolnikov v skorająnji prihodnosti postajal vse bolj obveznost in vse manj pravica, je prav, da si tako način kot vsebino tovrstne komunikacije s svojimi bolniki vsaj začrtamo sami, in sicer ąe danes. Jutri bo to morda ľe nepotreben, neprijazen in osovraľen "ąe en papir".
 

Prvo je uredila prof. dr. Marija Gubina, dr. med. Snov je zbrana v enajstih poglavjih: Mikrobni povzročitelji okuľb; Bolniąnične okuľbe; Bolniąnična higiena; Zdravstvena nega; Higiena; Zaąčita zdravstvenih delavcev; Sanitarna mikrobiologija; Antibiotiki in citostatiki; Razkuľila in sterilizacija; Epidemiologija; Zakonodaja v zdravstvu. V dodatku so naąteta razkuľevalna sredstva in čistila, ki se uporabljajo pri nas. Učbenik in priročnik Bolniąnična higiena je namenjen vsem, ki spoznavajo zdravstveno nego, medicino, sanitarno mikrobiologijo in organizacijo dela v bolniąnici; vsem, ki uvajajo nove standardne postopke in tistim, ki bi radi posodobili zdavnaj utečeno delo.

Sploąno medicinsko virologijo je uredil prof. dr. Srečko Koren, dr. med. Prof. dr. Miha Likar, dr. med. je v recenziji zapisal, da knjiga prinaąa sodobne poglede, zlasti na tistih področjih, kjer je molekularna biologija prispevala pomembne novosti. Opozarja na ątevilne bioloąke, pa tudi medicinske vidike virologije, ki jih zdravniki danes ne poznajo, pa bi jim poznavanje dogajanj bilo v prid pri spoznavanju in zdravljenju virusnih okuľb. V knjigi so naslednja poglavja: Sploąne lastnosti virusov; Poimenovanje in razvrstitev virusov; Razmnoľevanje virusov; Virusna genetika in izvor virusov; Patogeneza virusnih okuľb; Virusna onkogeneza; Virusi in tumorji; Naravna protivirusna odpornost; Imunski protivirusni odziv; Neposredno dokazovanje virusov; Posredno dokazovanje virusov; Molekularno dokazovanje virusov; kemoterapija virusnih bolezni; Virusna cepiva in imunski serumi; Prioni.

Podrobneje bomo knjigi predstavili v naslednjih ątevilkah revije Isis. Knjigi lahko naročite na naslov: Inątitut za mikrobiologijo in imunologijo, tajniątvo katedre, Zaloąka 4, 1000 Ljubljana.
 

7. km

A - Moąki, letnik 1958 in mlająi

C - Moąki, letnik 1938 do 1947

D - Moąki, letnik 1937 in starejąi

A - ®enske, letnik 1958 in mlająe

B - ®enske, letnik 1948 do 1957

14 km

A - Moąki, letnik 1958 in mlająi

B - Moąki, letnik 1948 do 1957

C - Moąki, letnik 1938 do 1947

D - Moąki, letnik 1937 in starejąi

A - ®enske, letnik 1958 in mlająe

B - ®enske, letnik 1948 do 1957

C - ®enske, letnik 1948 in starejąe

V skladu z izjavami in ugotovitvami udeleľencev Foruma o preventivni medicini, ki je potekal novembra 1998 v Italiji, je za boljąe sodelovanje med medicusi in farmacevti potrebna le visoka stopnja strokovne zavesti in ľelja po kakovostni kompleksni skrbi za paciente, dobrodoąla pa je tudi pobuda s strani uporabnikov. Tovrstno sodelovanje v Italiji trenutno dokaj zgledno in uspeąno poteka predvsem v manjąih krajih (temelji na dobrih osebnih odnosih in neposredni komunikaciji), kjer si lečeči zdravnik (druľinski, sploąni) in izbrani farmacevt druľno prizadevata za zdravje in blagostanje uporabnikov njunih storitev. Tako je na primer povsem običajno, da se farmacevt iz lekarne obrne na zdravnika, kadar je v dvomu glede podatkov na receptu, če se pacient ne spomni vrste ali imena zdravila, ki bi ga moral kupiti, če gre za akutni izbruh kroničnega obolenja in se pacient zateče v lekarno ipd. In kdo plača omenjene storitve? Zadovoljni uporabnik, in sicer brez vsakrąnih pomislekov. Tovrstno sodelovanje v razvitem svetu spodbujajo tudi zdravniąke in farmacevtske zbornice, pa seveda zavarovalnice, katerih cilj je čimbolj zdravo in dela sposobno prebivalstvo.
 

Vir: Bundesgesundheitsstatistik.
 

Vir: Bundesverband der Betriebskrankenkassen.

Pacienti si torej kliniko enaindvajsetega stoletja predstavljajo kot hotel s petimi zvezdicami ali celo de luxe kategorije. Njihovim izbranim ľeljam so med drugim ľe prisluhnili na Japonskem, na nasprotni strani Atlantika in v Nemčiji. V okviru testnega projekta "Hotel - bolniąnica" so specialistično kliniko za ortopedijo in travmatologijo v Essnu, t. i. Arthro-Clinic-Essen, lastniki opremili po najnovejąih zapovedih in v njej sklenili ponuditi pacientu občutek, da je na intenzivnem počitku in okrevanju, ne pa v bolniąnici (slednje izključuje najmanjąo moľnost hospitalizma in spodbuja zdravljenje).

Arthro-Clinic-Essen leľi v osrčju ľivahnega nakupovalnega srediąča. Njen direktor in vodja, specialist travmatolog, dr. C. von Hasselbach, s pomočjo robota (Robodoc) pacientom vstavlja umetne kolčne sklepe. Tovrstni operativni poseg traja devetdeset minut in se odlikuje po maksimalni natančnosti, zaradi katere se stanje pacienta od običajnih 15 %, zahvaljujoč pomočniku Robodoc, izboljąa na 95 %.

Bolniąnične sobe spominjajo na luksuzne hotelske (statistike kaľejo, da je 40,1 % bolnikov v zahodnih drľavah nezadovoljnih s sobami v klasičnih bolniąnicah).

V opisani essenski bolniąnici tudi ni bolniąnične kuhinje in nepriljubljene bolniąke hrane, marveč lahko pacienti izbirajo med 350 okusnimi jedilniki iz ponudbe osmih vrhunskih restavracij (v dvomu jim pri izbiri pomaga dietolog ali nutricionist). Spet olająanje za paciente, saj se jih v času hospitalizacije dobra polovica pritoľuje nad neuľitno prehrano.

Ker je cena tovrstnega zdravljenja seveda dokaj visoka (nadstandardna, podobno kot ponudba), je pacientu vedno na voljo tudi njegov svetovalec v izbrani zavarovalnici, po potrebi pa se lahko dogovori tudi za sestanek s svojim davčnim svetovalcem in strokovnjakom za premoľenjske zadeve.

Po mnenju lastnikov in osebja Arthro-Clinic v Essnu se mora pacient v bolniąnici počutiti kar se da lepo in prijetno. Prepričanje, da je hospitalizacija povezana z osamitvijo, bolečino, trpljenjem in odrezanostjo od sveta in dogodkov v njem, izhaja iz časov kuge, tifusa in kolere v prejąnjem stoletju ter iz obdobja prve in druge svetovne vojne, ko se je bolnik ali ranjenec na pragu bolniąnice pogosto dokončno poslovil od normalnega ľivljenja.

Pacienti, hospitalizirani na klinikah tretjega tisočletja, pa se bodo v času hospitalizacij lahko tudi zabavali, nakupovali, se ukvarjali s ątudijem, delom in konjički, navezovali poslovne in druľabne stike, skrbeli za svoje najdraľje in se pripravljali na čimbolj uspeąno in perspektivno ľivljenje po odpustu iz stacionarija. Poleg vsega se bodo tam seveda tudi in predvsem zdravili.

Za konec pa ąe ugotovitev direktorja ene izmed takąnih sodobnih klinik z nasprotne strani Atlantika. Za učinkovito delovanje tovrstnih klinik atomske dobe sta nujno potrebna brezhiben menedľment ter strogo individualno in holistično obravnavanje vsakega posameznega pacienta.
 

Ta lepa misel nas je spremljala vse, ki smo poskrbeli, da so bili decembrski dnevi za bolne otroke ąe posebej lepi. Vsak dan je otrokom prinesel pisma presenečenja, v katerih so se skrivale uganke, pesmice, pravljice, igrice, obiski dobrih decembrskih moľ ...

Prvi je otroke obiskal Miklavľ in jih obdaril. Za njim je podaril otrokom prisrčno predstavo čarodej Branko iz Radeč. S svojim čaranjem je poleg roľic, rutic, golobčkov in balončkov otrokom podaril ąe največ, kar lahko: urico smeha, ki ąe vedno velja za pol zdravja. Otrokom je bila zelo vąeč igrica ®ivali pri babici zimi, ki sta jo z zelo dobro igro z marionetami in dobrimi glasbenimi vloľki ter sceno zaigrali vzgojiteljici Ina in Mira iz vrtca Zarja Celje.

Nestrpno pričakovanje je veljalo dedku mrazu, ki ga je letos organiziral vrtec Zarja Celje. Dedek mraz si je vzel čas in se posvetil vsakemu malemu bolniku posebej. Za posebno doľivetje je poskrbel klovn Ronald Mcdonald, ki je podaril otrokom urico sproąčenega doľivljanja "rokohitrskih spretnosti" in smeha. Na koncu pa je otroke obdaril ąe boľiček.

Mali bolniki in vzgojiteljice iz ORL oddelka, otroąkega oddelka kirurąkih strok, infekcijskega oddelka in pediatričnega oddelka se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z dobro voljo prispevali, da je bilo naąe doľivljanje prazničnega decembra prijetnejąe in bogatejąe.
 

Zbrane je v imenu gostitelja in organizatorja srečanja pozdravila mag. Ljiljana Zagorec, direktorica PLIVE Ljubljana. Zbrane zdravnike in farmacevte je potem nagovoril tudi mag. ®eljko Čović, predsednik uprave Plive, ki je dejal, da je ponosen na ugled, ki ga ima podjetje v Sloveniji. Mag. Čović je ob omembi sedeminsedemdesetletne tradicije in ąestdesetletne tradicije raziskovalnega dela v Plivi poudaril, da je bilo odkritje azitromicina rezultat dolgoletnih naporov in naloľb v raziskave in razvoj. V raziskovalnih laboratorijih so kemično transformirati eritromicinski obroč in izdelali azitromicin, ki je bil prvi pripadnik nove skupine azalidnih antibiotikov. > > Sumamed je > vodilni antibiotik na trgih Srednje in Vzhodne Evrope, zaradi licenčnega sporazuma z ameriąko farmacevtsko druľbo Pfizer (pod imenom Zithromax(r)) pa tudi eno vodilnih zdravil na svetovnem trgu oralnih antibiotikov. Poleg tega so Plivini raziskovalci različnih drľavah prijavili okoli 400 patentov. Pliva v zadnjih nekaj letih zavestno in načrtno povečuje naloľbe v razvoj, saj naj bi mu v prihodnosti namenili okoli 7 odstotkov od prodaje. V prihodnje nameravajo posvetiti več pozornosti naloľbam v odkrivanje lastnih izvirnih molekul, licenčnim dogovorom ter naloľbam v razvoj generikov visoke, prepoznavne kakovosti. >

Sledil je strokovni del srečanja, kjer so spregovorili o aktualnih problemih v antibiotičnem zdravljenju. Moderatorka je bila prof. dr. Marica Marolt-Gomiąček, ki je v> > uvodnem predavanju spregovorila o makrolidnih antibiotikih. Predstavila je njihov ąirok protibakterijski spekter, farmakokinetične lastnosti in način delovanja, klinično uporabo, interakcijo z drugimi zdravili in ľivili ipd.

Prof. dr. Milan Čiľman je predstavil rezultate ątudije z naslovom "Vpliv povečane uporabe makrolidov v Sloveniji na odpornost bakterij, ki najpogosteje povzročajo infekcije dihalnih poti", pri čemer je poudaril, da se je uporaba makrolidov, predvsem azalida azitromicina, v Sloveniji v zadnjem desetletju večkratno povečala.

O odpornosti je v svojem predvajanju govoril tudi dr. Dennis Pontani, ki je predstavil projekt Artemis - mednarodno raziskavo, ki spremlja globalno učinkovanje ątevilnih protibakterijskih zdravil (makrolidov, kinolonov in betalaktamskih antibiotikov) na povzročitelje infekcij dihalnih poti, izolirane iz več kot 50.000 sveľih kliničnih vzorcev (preteľno ambulantnih bolnikov) na 130 krajih v petdesetih drľavah. Dr. Pontani je povedal, da se odpornost na makrolide povečuje zlasti na nekaterih geografskih območjih, na primer v nekaterih delih Francije in ©panije. Nasprotno pa je v drľavah, kjer je povečanje porabe makrolidov spramljala povečana raba novejąih makrolidov, kot je azitromicin, priąlo do zmanjąanja odpornosti na makrolide. Sklenil je, da je v antibiotičnem zdravljenju pomembno uporabljati učinkovite antibiotike.

Interakcije makrolidov in azalidov z imunoloąkim sistemom je bil naslov predavanja prof. dr. Igorja Francetića. Iz njegovega predavanja je bilo razvidno, da je za učinkovitost antibiotikov, posebno makrolidov in azalidov, ki učinkujejo intracelularno, pomembno, da ne ovirajo normalnega imunoloąkega odziva celice. Azitromicin in nekateri drugi makrolidi med okuľbo organizma na primer učinkujejo celo sinergistično z lizosomi celice.

Prvo opravičilo je namenjeno avtorju prispevka Epidemija Bovino spongiformne encefalopatije (BSE) in varianta Creutzfeldt-Jakob-ove bolezni (vCJB), Isis 11/98, str. 34-35, dr. Mirku Jungu. Pri tretji tabeli je pri prenosu na filme elektronika zamaknila dele tabele. Tabela je bila zato bistveno manj razumljiva. Zato jo tukaj ponovno objavljamo v celoti.

Tabela 3

Moľnosti diagnostike vCJB in BSE za časa ľivljenja

1 ni podatkov
2 rezultat negativen, vendar pozitiven pri ovcah

Pri članku v rubriki s knjiľne police, Isis 1/99, str. 93-96, Osnove tradicionalne kitajske medicine, avtorice Gordane Bergant, je iz istega razloga kot zgoraj izpadel konec njenega prispevka. Zato zadnji odstavek v celoti ponatiskujemo.

Na zahodu kot osnovno pomanjkljivost TCM vedno znova poudarjamo, da ni znanstveno dokazana. Osebno nimam teľav s tem. Mogoče zato, ker sem anesteziolog. Spraąujem pa se, ali sodobne znanstvene metode, ki so izrazito analitično-statične narave, lahko dokaľejo ali ovrľejo "razumevanje skozi ľivljenje samo". Kitajci so z umetniąko občutljivostjo in sintetično logiko priąli do spoznanj, da "se dogodki in pojavi razvijejo skozi notranjo dinamiko v naravi stvari." (T. Kapchuk). Staliąče je v soglasju s sodobno fenomenologijo, ko pravi: "Čeprav se ga lahko hitro spregleda, je ta prvobiten svet vedno ľe tam, ko začnemo razmiąljati ali filozofirati... Ko si prizadevamo predstaviti svet, neizogibno zgubimo njegovo neposredno navzočnost" (David Abram).

TCM - ąe ľivi relikt preteklosti ali okno v bodočnost?

Sprejemanje drugačnosti razumem prostorsko in časovno, kar pomeni, da moramo upoątevati in spoątovati tako različnost sodobnikov kot prednamcev; spoątovati moramo tradicijo, ampak ne tako, da jo potegnemo na dan v turistično-propagandne namene.

Spoątovanje tradicije je močno navzoče v kitajski kulturi in je prispevalo k njihovim tisočletnim izkuąnjam, kar je zelo veliko in zelo pomembno. A. Einstein, ki mu prepuąčam zaključno besedo, razmiąlja tako: Alles Wissen über die Wirklichkeit geht von der Erfahrung aus und mündet in ihr" (Vse znanje o stvarnosti izhaja iz izkuąenj in se izliva vanje).

V Izidi 1/99 je v kolofonu pomotoma objavljen napačen datum izida revije. Pravilno se mora glasiti: Leto VIII., ąt. 1, 1. januar 1999.

Tiskarski ąkrat je ponagajal tudi pri članku Oris Onkoloąkega inątituta, Izida 1/99, str. 15-16, avtorja Zvonimirja Rudolfa, kjer je v podnaslovu izpustil presledek med besedami in s tem spremenil pomen podnaslova. Pravilno se glasi: Iz govora na svečani akademiji.

	prejąnji članek	naslednji članek