Tako se bo na Dunaju v prihodnjih letih posteljni fond zmanjąal za 308 enot. V dveh redovnih bolniąnicah bo ukinjen po en kirurąki in en uroloąki oddelek. Če se poveľe stanje na Dunaju s stanjem v Spodnji Avstriji, potem to pomeni, da se bo povečal tok pacientov na Dunaj. Vendar za bolniąnice na Dunaju ne bo prav nič več denarja. Zato v Avstrijski zdravniąki zbornici menijo, da bodo ukrepi, ki jih izvaja znana oseba, bistveno zmanjąali kakovost zdravstvene oskrbe. Ta znana oseba pa vse očitke zavrača in trdi, da je v Spodnji Avstriji kar 1500 postelj preveč.

Vir: Österreichische Ärztezeitung, ąt. 22, 25. november 1998

Avstrijske medicinske fakultete so se na to kritiko odzvale različno. Posamezni univerzitetni učitelji so celo protestirali, ker so podatki priąli v javnost. Zdi pa se, da je ta zmeda posledica centralističnega uravnavanja ątudija medicine. Medicinske fakultete niso imele nobene moľnosti sodelovanja pri načrtovanju ątudija medicine.

Prof. Schütz, dekan Medicinske fakultete na Dunaju, ątudij medicine v Avstriji kritizira takole:

• Predolg, 7 semestrov trajajoč teoretični del, ki zajema 13 od vseh 23 izpitov:
• stik s pacientom ąele v 8 semestru;
• ątudij medicine je bil doslej noveliran le enkrat (leta 1979) tako, da se je ątevilo izpitov povečalo od 16 na 23;
• med 3 odseki ątudija ni mogoče smiselno razporediti izpitov; ątudij je povsem nestrukturiran, brez povezav oz. integracij.

Neodvisno od tega so na dunajski univerzi izdelali t. i. "Kvalifikacijski profil" za zdravnika ter ga opredelili po teh območjih:

• "Znanje in razumevanje."
• "Klinične spretnosti in sposobnosti."
• "Komunikativna pristojnost."
• "Zdravniąko vedenje."
• "Pristojnosti, ki zadevajo poklic."

Če se torej v Avstriji ve, za katero boleznijo boluje pacient "©tudij medicine", kdo je torej kriv, da doslej ni bilo storjenega skoraj nič? Odgovor: "Ministrstvo, saj so medicinske fakultete ľe od nekdaj opozarjale na dosedanje slabosti." Propadlo je tudi ľe več poskusov za integriran seminarski pouk v majhnih skupinah. Vzrok naj bi bilo neustrezno znanje ter slab obisk udeleľencev (ątudentov).

Dekan Dunajske medicinske fakultete poudarja, da bi bilo v prihodnosti nadvse pomembno ątudentom omogočiti čim bolj zgoden stik z bolnikom, odpraviti pouk po klasičnih predmetih ter preiti na integriran, problemsko utemeljen pouk ("problem-based learning").

Vir: Österreichische Ärztezeitung, ąt. 23, 10. december 1998

V Belgiji je bil numerus clausus sprejet ąele leta 1997. Do leta 2006 se bo vsako leto lahko na medicino vpisalo od 600 do 700 novincev. Na Danskem ni brezposelnih zdravnikov, temveč pomanjkanje zaradi pretogega načrtovanja v preteklosti. V ©paniji je 5 do 10 % brezposelnih zdravnikov. V Franciji ni brezposelnih hospitalnih zdravnikov. V anesteziologiji, kirurgiji in porodniątvu so ąe prosta delovna mesta. V Grčiji cenijo, da je brezposelnost zdravnikov pribliľno 7 do 8 %. Numerus clausus je uradno sprejet, vendar ga univerze ne spoątujejo. V Holandiji ni brezposelnih zdravnikov. V Veliki Britaniji in na Irskem ni brezposelnih zdravnikov. Kljub uvozu zdravnikov obstojijo prosta delovna mesta. Na Norveąkem trenutno potrebujejo 7000 do 8000 zdravnikov. Na Portugalskem ni brezposelnih zdravnikov, temveč pomanjkanje sploąnih zdravnikov. ®e kakih 15 let skrbno nadzorujejo ątevilo novincev na medicinskih fakultetah, tako da jih na leto diplomira okoli 500. Na ©vedskem cenijo, da je 3 do 4 % brezposelnih zdravnikov. V ©vici se je zdravniąka brezposelnost pojavila ąele v zadnjih letih. Menijo, da je okoli 5 %. ®e kakih 20 let razpravljajo o numerus clausus, a njena nujnost se je izkazala ąele pred kratkim.

Vir: Kärntner Ärztezeitung, ąt. 1, januar 1999

Kaj je pred nami, kakąne zdravstvene teľave počasi naraąčajo in kakąne naloge nas čakajo v naslednjih desetih letih na vseh področjih zdravstvene organiziranosti?

Natančna analiza smernic razvoja prebivalstva z upoątevanjem demografije, zdravstva, bolezni, smrtnosti in nevarnosti v druľbi kaľe, da so določeni pojavi v porastu:

1. Podaljąevanje povprečne ľivljenjske dobe in staranja prebivalstva bo povzročilo gerontoloąke in geriatrične teľave, zato je nujen razvoj medicine za obdobje starosti, povečanje druľbene oskrbe in promocija starosti kot neizogibnega bioloąkega pojava.

Na Poljskem 80 let dočaka nekoliko več kot 2 % prebivalstva, 100 let dočaka 1 oseba na tisoč rojenih v tekočem letu. Če to preračunamo na 38 milijonov prebivalcev, ľe danes pribliľno en milijon ljudi potrebuje intenzivno geriatrično in gerontoloąko ali medicinsko - druľbeno oskrbo. Upoątevati je treba, da zdravstveno stanje ljudi nad 60. letom starosti, posebno po vaseh, ni povsem zadovoljivo. Ti ljudje v primerjavi z mestnimi srediąči zahtevajo večjo zdravniąko in sestrsko pomoč. V naąi drľavi medicinske sluľbe vidijo začetke teľav starostnikov, vendar takąne teľave med politiki in ljudmi, ki odločajo o strategiji razvoja in imajo potrebna finančna sredstva, niso priljubljene.

2. Povsem očitno je, da je ątevilo ljudi, ki so bili ovirani v svojem produktivnem obdobju (poklicne bolezni in nesreče pri delu) in bioloąkih invalidov (genetske okvare) v porastu. Tu so in nastajajo vpraąanja zdravljenja, oskrbe in vzdrľevanja omenjenih populacijskih skupin. Sploąni popisi v letih 1978 in 1988 ter statistični podatki (ZUS) kaľejo, da počasi raste celotno ątevilo oviranih ljudi. Leta 1978 jih je bilo okoli 12 %, leta 1988 14 % in leta 1990 med kmečkim prebivalstvom ľe kar 22 %. Iz raziskav Inątituta medicine na vasi je razvidno, da je to vpraąanje posebej zanemarjeno prav v kmečkem prebivalstvu.

V drľavah z visoko stopnjo razvoja druľbeno-medicinske pomoči so na tem področju precej bolj dejavni kot mi. Razvita in dostopna je tudi brezplačna tehnično-ortopedska in rehabilitacijska pomoč, ki je prilagojena za poklicno usmeritev s skrająanim delovnim časom. Dovolj je ľe, če pregledamo ustrezne strani na Internetu, da bi se o tem prepričali.

3. Največji padec rodnosti ľensk in rojstev v zgodovini naąe drľave bo povzročil teľave pri ohranjanju ravni prebivalstva v dosedanjem ątevilu, posredno pa tudi ekonomske in organizacijske teľave. V resnici se rodnost v svetu zelo povečuje, kar povzroča ątevilne ekonomske teľave, vendar te niso povezane z Evropo in ąe posebno ne s Poljsko.

Iz statističnih podatkov je razvidno, da je stanje na Poljskem takąno: trenutno na leto povprečno umre 10,5 oseb na tisoč prebivalcev, rodi se okoli 13,2 otrok na tisoč ljudi, prirast je torej več kot 2 osebi; to ne zagotavlja dolgoročne, ątevilčne obnove prebivalstva.

Pri velikem naravnem prirastku v drugih drľavah na drugih celinah ima ta pojav svoj poseben pomen.

4. Znatno povečanje ątevila tako imenovanih druľbenih patologij, tudi v okviru zdravja, kot so: narkomanija, alkoholizem in njegove posledice, sploąni nikotizem, primitivna prostitucija in povečano ątevilo samomorov.

©e naprej bodo teľave z nujnostjo usmerjanja moči in zdravilnih sredstev za preprečitev uničevanja posledic civilizacije. Tabela s podatki glavnega statističnega urada kaľe, kakąen zdravstveni učinek imajo na njihovo zdravje, posebno pozneje v obdobju starosti, nekatere izbrane navade večjih druľbenih skupin. Tu je nujno skrbno vključevanje vseh administrativnih sluľb za preprečevanje teh pojavov. Spodaj so prikazani podatki prostovoljno anketiranih oseb.
 

Druľbene patologije v letu 1996 (izdelano v GUS)

5. Aktualne zdravstvene teľave, zaradi bolezni, kot so: bolezni obtoka, rakavih obolenj, travm, nesreč in zastrupitev. Te imajo v strukturi smrtnosti visok odstotek. To so in bodo tekoče in glavne zdravstvene teľave, ki zahtevajo ne samo postavljanje diagnoze in zdravljenje, temveč tudi preprečevanje in promocijo.

V letih 1985 -1996 se je količnik smrtnosti zaradi bolezni obtoka nekoliko dvignil in ohranja raven od 50 do 53 %, vendar je videti, da se bo nekoliko zmanjąal. Tudi smrtnost zaradi rakavih obolenj nekoliko naraąča in prav tako ohranja visoko raven, 20 do 22 %. Zelo se je povečal pokazatelj smrtnosti zaradi nesreč, travm in zastrupitev, in sicer z okoli 6 na skoraj 10 %.

Te bolezni in vzroki smrti zelo bremenijo vsakodnevno dejavnost osnovnih in specialističnih kabinetov zdravstvene sluľbe ter prinaąajo druľbi ąkodo, ki jo je teľko oceniti. Podobne teľave se pojavljajo tudi v drugih drľavah, vendar to ne sme biti tolaľba.

Administracija zdravstvene sluľbe ali drľavna in občinska administracija mora v času reąevanja tekočih teľav zdravljenja druľbe in preprečevanja bolezni ľe danes upoątevati bliľajoče se zapletene zdravstvene smernice, ki izvirajo iz napredka civilizirane druľbe. Ta napredek v nekaterih slojih poljske druľbe pogosto nepravilno interpretirajo, napačno ocenjujejo in izkoriąčajo.

Napisal je prof. hab. dr. med. Leon Jab(o(ski vodja Katedre za epidemijologijo Medicinske akademije v Lublinu.

Vir: Gazeta Lekarska, ąt. 11/98

Nekaj je hudo narobe v hrvaąkem zdravstvu. V decembrski ątevilki Liječničkih novina na osmih uvodnih straneh revije pod skupnim naslovom Zdravstvo pred kolapsom objavljajo deset sestavkov, ki obravnavajo staliąča različnih avtorjev, med njimi ministra za zdravstvo, prof. dr. ®eljka Reinerja, govor predsednika Zdravniąke zbornice na novinarski konferenci 27. novembra, odprto pismo predsednika zbornice, prim. dr. Egidija Čepulića, ministrskemu predsedniku Mateąi, skupno pismo zdravniąkega druątva, zdravniąkega sindikata, zdravniąke in stomatoloąke zbornice poslancem hrvaąkega sabora in predloge zdruľenja delodajalcev v zdravstvu.

Stvari so se dramatično zaostrile novembra, ko je bila javnost obveąčena o teľkih razmerah v bolniąnicah:

5. novembra: V reąki bolnici ne popravljajo in ne vzdrľujejo rentgenskih aparatov, doppler je ľe tri leta neizkoriąčen, RT je odpisan. Na UZ dojke in abdomna na RT moľganov čakajo 3 mesece. Uporabljajo 20 let stare igle. Na očitke vlade o preveliki potroąnji zdravil odgovarjajo, da so predpisali 144.000 receptov manj kot prejąnje leto.

15. novembra: Klinični center v Zagrebu je obvestil javnost, da nima več zaloge zdravil in da se ątevilo operacij zmanjąuje. Zmanjkuje jim krvi, antibiotikov, anestetikov in hormonskih preparatov. Transplantacije so ukinjene. Aparati se lahko popravljajo le če se popravilo plača vnaprej.

22.novembra: Na psihiatrični kliniki zmanjkuje zdravil. Nimajo haldola, moditena, akinetona in antipsihotikov.

24.novembra: Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje napoveduje, da bo izguba zavarovalnice do konca leta več kot tri milijarde kun (78 milijard SIT).

27.novembra: Teľkim bolnikom, ki se zdravijo s krvnimi derivati, preti popolna prekinitev zdravljenja. V Zavodu za transfuzijo so nehali pripravljati koncentrate trombocitov in levkocitov, ker nimajo denarja, da bi kupili filtre za to proizvodnjo.

V uvodniku beremo o rezultatih ankete med hrvaąkimi zdravniki. 85 % anketiranih zdravnikov je priznalo, da bolnikom niso najbolj ustrezno ponudili zdravniąke pomoči. 82 % zdravnikov je pri svojem delu občutno oviranih zaradi pomanjkanja materiala. 62 % anketiranim pomanjkanje ovira strokovno, 72 % znanstveno raziskovalno delo. 86 % anketiranih zdravnikov je prepričanih, da pomanjkanje medicinskih pripomočkov pri vsakdanjem delu z bolniki povzroča krąitve načel zdravniąke etike. 74 % anketiranih navaja, da zaradi pomanjkanja prihajajo v spore z nadrejenimi, vendar kar 94 % zdravnikov zaradi teľkih razmer v zdravstvu bolnikom ni svetovalo, naj se zatečejo k zdravilcem.

Bistvo teľav je v tem, da je v zavarovalnici za skoraj tri milijarde kun neiztirjanih računov.

Vlada je poravnala račune za 297.474 nezaposlenih in starejąih kmetov, medtem ko noče sliąati za plačilo računov za storitve tisočim drľavljanov Bosne in Hercegovine, ki se zdravijo v Zagrebu, z napotnicami npr. iz Mostarja. Po podatkih finančnega ministrstva se je v desetih mesecih zbralo v proračunu z davkom od dodane vrednosti 1,7 milijarde kun, od tega iz zdravstva 900.000 000 kun. Leta 1999 je za zdravstvo namenjenih 1,1 milijarde kun, kar je za 19 % več kot leta 1998. Vendar je v tej vsoti zajetih tudi 250 milijonov za brezposelne, ki jih je preje odvedel Zavod za zaposlovanje, 180 milijonov za starejąe druľine in Rdeči kriľ, iz drľavnega proračuna je dobila zavarovalnica leta 1998 600 milijonov, za leto 1999 pa je predvidenih le 280 milijonov. Namesto da bi se sredstva za 19 % povečala, so se zmanjąala za 50 %. Zato so vse gradbene naloľbe v zdravstvo praktično zaustavljene. Vsota planiranih 700.000 kun se je zmanjąala na 200.000 kun, ki jih bodo porabili za obnovo zdravstvenih objektov v vzhodni Slavoniji. Posledice: zniľanje pravic zavarovancev v in ogroľanje ľivljenja bolnikov. Zdravniki so v pismu premieru zapisali: Vse pogosteje prihajamo v etično stisko, komu dati zadnje količine predpisanih zdravil in komu reąiti ľivljenje.

27. novembra je Zdravniąka zbornica sklicala tiskovno konferenco, kjer je njen predsednik ponovno opozoril vlado na kritične razmere v zdravstvu. Zdravniki ne morejo več prevzemati odgovornosti za posledice, ki zaradi tega nastajajo. Javnost je pozval, naj pritisne na poslance v parlamentu, da bi reąili sedanje finančne teľave. Opozoril je, da je to vpraąanje nacionalne razseľnosti in presega interese posameznih strank.

Stanovska zdruľenja zdravnikov so v posebnem pismu poslancem Sabora podrobno obrazloľila vzroke za nastale razmere. Reąitev vidijo v povečanju sredstev za zdravstvo ali v zmanjąanju obsega pravic. V nasprotnem primeru je pričakovati v letu 1999 kolaps celotnega sistema.

Na zasedanju parlamenta 16. decembra je minister za zdravstvo prof. dr. ®eljko Reiner prikazal razvoj hrvaąkega zdravstva po osamosvojitvi, v vojni in v povojnem obdobju. Zatrdil je, da je raven zdravstvene zaąčite v Hrvaąki visoka, da so zmanjąali ątevilo bolniąkih postelj za 20 % in da se zmanjąuje ątevilo splavov in samomorov. Zdravstvo mora obdrľati doseľeno raven. Uvedli bodo dodatno zdravstveno zavarovanje in kategorizirali bolniąnice, zaradi česar bodo morali spremeniti nekaj zakonov.

V razpravi je podpredsednik dr. Borislav ©kegro dejal, da večja sredstva za zdravstvo ne bo. Zviąanje prispevne stopnje za zdravstvo ni v skladu s politiko vlade, ker bi to pomenilo zniľanje plač. Vlada pa je odločno proti zniľevanju zdravstvene ravni prebivalstva.

V razpravi je več poslancev zanikalo očitke zdravstvu. Damir Kajin je dejal, da zdravstvu ne manjka 39 % sredstev, temveč 45 %. To pomeni, da jih bo leta 2000 manjkalo 60 %. Trdi, da je bil celoten dolg konec leta ľe 3,3 milijarde kun. Stijepan Radić je dejal, da so vsi vedeli, da je dolg leta 1996 znaąal 955 milijonov in da bi se ga dalo ąe nekako pokriti, leta 1997 je bil dolg ľe milijardo in pol, a se o tem ni govorilo. Najti 3 milijarde kun za kritje dolga pa je vse kaj drugega. Če govorimo o zdravljenju v bolniąnicah, vemo, da so v njih rjuhe raztrgane in da bi doma ľeno nagnali, če bi samo dva dni kuhala tako hrano. Strinja se z ministrom, da so morda strokovne usluge v bolniąnicah na evropski ravni, vendar vse drugo ni. ®eljka Antunović pa je dejala, da se v razvitih drľavah zdravi na drľavne stroąke 10 % prebivalstva, drugi pa sami prispevajo dobrąen deleľ. V Hrvaąki lahko sofinancira zdravljenje 10 % prebivalstva, drugih 90 % nima niti za ľivljenje, kaj ąele za kaj drugega.

Vse skupaj je vsaj na videz delovalo le kot vihar v kozarcu vode. Kot zadnjo vest prinaąajo Liječničke novine sporočilo, da je vlada plačala dolgove. Zahvaljujejo se ministru, ki mu je v proračunu uspelo zagotoviti dodatna sredstva, in sicer 270 milijonov kun za naloľbe in 480 milijonov za kritje dolgov. Vlada bo tudi sanirala vse dolgove, starejąe od 60 dni.

In kako bo čez leto dni? Ali se podobne stiske, le da v manjąih razseľnostih, ne pojavljajo tudi pri nas?

Vir: Liječniąke novine, ąt. 142, 23. december 1998.

	prejąnji članek	naslednji članek