Mreľa se je razvijala na pobudo tujih in mednarodnih organizacij, predvsem Mednarodnega zdruľenja zdravnikov za preprečevanje nuklearne vojne (IPPNW), Institut for Resource and Security Studies (Cambridge, Massachusetts) in OMEGA Health Care Center (Graz, Austria). Center za psihosocialno pomoč beguncem pri Slovenski filantropiji je organiziral prvo srečanje Mreľe ľe leta 1994. Novembra 1998 pa je Center gostil Pripravljalni odbor za Mednarodno konferenco, ki bo maja 1999 na Ohridu.

Osnovno vodilo mreľe je "Mostovi zdravja za mir". Vpliv vojnih dogajanj in drugih oblik organiziranih sporov na zdravstveno stanje prebivalstva je dobro znan. Zdravstveni delavci imajo v teh dogajanjih nadvse pomembno vlogo. Na ľalost ta vloga ni le pozitivna. V reviji Torture (Mučenje), ki jo izdaja Rehabilitacijski center za ľrtve mučenja in preprečevanje mučenja (IRCT, Kopenhagen, Danska), najdemo nemalo člankov, ki govore o vlogi zdravnikov v procesih mučenja, pa ne le v času nacizma, temveč tudi v sedanjem času. Zlasti v sporih na področjih nekdanje Jugoslavije se zdravstveni delavci pojavljajo tudi kot ideologi ali neposredni voditelji vojnih dogajanj. Vendar so zdravstveni delavci, ki nastopajo v takąnih vlogah, izjeme.

Pozitivna vloga zdravstvenih delavcev v času vojnih dogajanj presega zdravstveno zaąčito prebivalstva. Praviloma so zgled altruističnega in humanitarnega vedenja, kar vpliva na psihosocialno vzduąje, moralo in občutek varnosti prebivalstva med oboroľenimi spori. Člani Mreľe ľelijo predvsem opozoriti na povojno socialno odgovornost in praktične moľnosti zdravstvenih delavcev pri preprečevanju nadaljnjih sporov, vzpostavljanje soľitja med sprtimi stranmi in pri socialni obnovi drľav, ki so jih prizadela vojna dogajanja. V povojnem stanjem vloga zdravstvenih delavcev ni nič manjąa kot med vojno. Zdravstveni delavci prispevajo k zdravi druľbi ne le z zdravljenjem telesnih in psihičnih poąkodb posameznikov, temveč tudi v obnovo strukture javnega zdravstva. Kot del socialne elite imajo veliko moľnosti vplivati na odločitve glede zdravstvenega in socialnega varstva prebivalstva. Z zgledom lastnega ravnanja in z javno izrečenimi staliąči vplivajo na celotno vzduąje v svoji skupnosti. V svojem vedenju lahko izkazujejo strpnost, humanost, omogočajo enakopravnost pri uporabi dobrin zdravstvenega varstva ljudem različnih nacionalnosti, ver in socialnih skupin.

Veliko strokovnih zdruľenj danes obravnava vpraąanje socialne vloge zdravnikov v oboroľenih konfliktih, socialnih konfliktih in okoliąčinah po njih. Peta konferenca Mednarodnega zdruľenja za zdravje in človekove pravice v Cape Townu, decembra 1998, je imela naslov "Konflikt, zdravje in socialna rekonstrukcija". Medicinska fondacija v Londonu je eno od srediąč, v katerem zdravstveni delavci s prostovoljnim delovanjem izkazujejo svojo aktivno zavzetost za zmanjąevanje posledic in preprečevanje sporov svetu.

Obenem se zdravstveni delavci postsocialističnih drľav znajdejo v stanju spremenjenih ekonomskih odnosov in razvoja trľnega gospodarstva tudi v pasti pridobitniątva. Iz drľav nekdanje Jugoslavije, ki so bile udeleľene v vojnih dogajanjih, je veliko poročil o takąnem vedenju zdravstvenih delavcev, bodisi na ravni ustanov ali na zasebni ravni.

Danes je besedna zveza "socialna odgovornost" zelo raząirjena, govori o socialni odgovornosti zdravnikov, psihologov in pripadnikov sorodnih strok. Pojem presega strokovno odgovornost v odnosu do bolnika ali porabnika sluľbe. Poudarja javni pol delovanja nacionalne intelektualne elite. Sem spadajo opozarjanje na teľave, zagovorniątvo in izvajanje pritiskov na tiste, ki odločajo. Gibanje socialne odgovornosti je aktualno v drľavah, ki jih ni prizadela vojna, in se predvsem povezuje z vpraąanji naraąčajočega socialnega razslojevanja in prikrająanosti ter posledic za zdravstveno stanje in socialno stanje ter kakovost ľivljenja nasploh. Tem bolj pomembna pa je udeleľenost zdravstvenih delavcev in drugih strokovnjakov v povojnem stanju in v socialni obnovi fizično in socialno razruąenih drľav in področij.

Strokovnjaki v sluľbah pomoči, kot sta zdravstvo in socialno varstvo, vse bolj izstopajo iz svojih ordinacij in pisarn in se povezujejo s civilno druľbo. Sodelujejo z nevladnimi organizacijami, ki imajo za cilj varovanje zdravja in zmanjąevanje posledic socialne neenakosti. Strokovnjaki so vse bolj prisiljeni iskati v civilni druľbi sredstva za vzdrľevanje institucij ali za pomoč konkretnemu posamezniku, ki potrebuje zdravstveno oskrbo, za katero drľava ne zagotavlja kritja. Humanitarno delovanje v povojnem ni nič manj pomembno kot humanitarno delovanje v vojnem stanju.

Poglavitni operativni cilji Mreľe so: izmenjava znanj in izkuąenj na področju preventive, promocije zdravja in javnega zdravstva, prispevanje k socialnemu okrevanju, skupnosti, razvijanje modelov psihosocialne pomoči, zbiranje denarja za praktično podporo posameznim projektom in razvijanje miselnosti in prakse socialno odgovornega in zavzetega delovanja zdravstvenih delavcev.

Organizacije, vključene v Mreľo so priredile ľe več mednarodnih srečanj (Budimpeąta, Gradec, Ljubljana). Zadnja konferenca je bila v Sarajevu aprila 1998, z naslovom "Pomirjenje, socialna rekonstrukcija in preprečevanje konfliktov - vloga zdravstvenih delavcev".

Za Mreľo se zelo zanimajo kolegi iz tujine. Srečanju v Sarajevu je prisostvovalo 100 udeleľencev iz 12 drľav. Svetovna zdravstvena organizacija podpira Mreľo in sodeluje v njenih dejavnostih.

Sorodna Mreľa se je v letu 1998 razvila tudi v Severno kavkaąki regiji, za katero je značilno podobno konfliktno stanje, kot je na področjih nekdanje Jugoslavije.

Glavna tema Konference na Ohridu bo: Vloga prostovoljcev pri varovanju duąevnega zdravja in pri promociji zdravja. Prostovoljci se danes v svetu pojavljajo kot aktivni udeleľenci v procesu varovanja zdravja v nająirąem pomenu besede, tem bolj nujna pa je njihova dejavnost v povojnih okoliąčinah, v katerih institucionalni sistemi delujejo precej nezadostno.

Dodatne informacije o delovanju Mreľe in o Konferenci na Ohridu lahko dobite pri avtorici sestavka.

	prejąnji članek	naslednji članek