Lani je bila ľe osma konferenca, tokrat v starem ameriąkem mestu Filadelfija. V vseh teh letih je prerasla iz konference z nekaj deset zanesenjaki v veliko strokovno konferenco za izmenjavo mnenj in izkuąenj. Med udeleľenci je bilo veliko vodilnih strokovnjakov iz Zdruľenih drľav Amerike, Velike Britanije, Nizozemske, Kanade, Avstralije; vseh udeleľencev je bilo več kot 550, in sicer iz 33 drľav vseh petih kontinentov. Iz Slovenije sem se konference udeleľil le jaz, kar so mi omogočili Glaxo Welcome Ljubljana, Lek d. d., Boehringer Ingelheim Ljubljana, Krka d. d. in Hoechst Marion Roussel Ljubljana.

Organizatorji vsakokrat določijo temo, ki je rdeča nit konference. Letoąnja tema je bila razvoj ocenjevanja. Ob vse večjem uveljavljanju tehnologije na eni strani in hkrati oľivljanju medicine, usmerjene k človeku - bolniku - na drugi strani se pojavljajo napetosti. Oblikovanje učnega programa in metod za ocenjevanje znanja, spretnosti in staliąč ima zelo velik vpliv na dodiplomsko in podiplomsko učenje in izobraľevanje. Program konference je bil razdeljen na predkonferenčne učne delavnice, dnevna uvodna plenarna predavanja strokovnjakov, po njih pa so v več prostorih hkrati potekale predstavitve posameznih tem v velikih in malih razpravljalskih skupinah in na posterjih. V eni takąnih skupin in na posterju sem predstavil, kako bo pri nas po novem sestavljen specialistični izpit iz druľinske medicine. Usmerjen je predvsem k ocenjevanju ustrezne porabe vsega pridobljenega znanja in spretnosti pri delu z resničnimi bolniki.

Pred konferenco sem sodeloval na treh učnih delavnicah, kako pripraviti in uporabljati preizkus praktične uporabe znanja, spretnosti in staliąč, kako določiti kriterije za ocenjevanje in kako lahko povratne informacije in analiza rezultatov pripomorejo k izboljąanju poučevanja in ocenjevanja. Vsako ocenjevanje je povezano s celotnim učnim procesom. Najprej moramo vedeti, čemu je ocenjevanje namenjeno - ali je za spremljanje napredovanja ali gre za končni izpit. Točno moramo vedeti, kaj merimo, da lahko prilagodimo učni program in obratno - da merimo tisto, kar je v učnem programu. Če se le da, skuąamo obliko izpita čim bolj pribliľati resničnim razmeram. Določiti moramo ali bomo ocenjevali proces ali izid, posebej pa tudi kriterije za uspeąno opravljen izpit. Metodologija določanja kriterijev je najbolj natančno izdelana za pisni izpit v obliki testnih vpraąanj ("multiple choice questions - MCQ"), kjer se uporabljajo absolutne, relativne ali pa kombinirane metode (najbolj uveljavljene so metode po Angoffu, Nedelskem, Ebelu in Hofsteeju). Pri ocenjevanju praktične usposobljenosti največ uporabljajo raząirjeno in modificirano metodo po Angoffu, metodo kontrastnih skupin in metodo prevladujočega profila kandidata. Nobena od teh metod ni idealna; pri vsaki moramo ocenjevalce posebej seznaniti in usposobiti, da doseľemo potrebno veljavnost in zanesljivost oziroma ponovljivost izpita. Le tako se lahko izognemo nevarnosti, da bi kandidatom na izpitih naredili krivico. Pri vmesnih izpitih, s katerimi ugotavljamo napredek ątudentov, je zelo pomemben način, kako posamezniku povemo, kaj ni bilo v redu. Bistven je pozitiven pristop, s katerim ne kritiziramo, ampak predlagamo, kako bi lahko bilo boljąe.

Prof. Richard Satava je v svojem uvodnem predavanju s podnaslovom "Tudi prihodnost ni več tisto, kar je bila" nakazal moľnosti, ki jih za poučevanje in ocenjevanje prinaąa najnovejąa tehnologija računalniąkih simulatorjev. Prof. Cornelius Ross je nadaljeval s prikazom računalniąkega strokovnega sistema za anatomijo, fiziologijo in patofiziologijo.

Naslednji dan sta imela uvodni predavanji dr. Sanford Schwartz in dr. Jordan Cohen. Predstavila sta pregled, kako meriti strokovnost z več različnimi metodami, da se izognemo napakam. Pri ocenjevanju moramo upoątevati več različnih sposobnosti, kot so npr., kako pridobiti subjektivne in objektivne podatke, kako jih ustrezno beleľiti, kako reąevati teľave, kako prepoznati bolnikove potrebe, njegova pričakovanja, strahove in prepričanja, kako komunicirati z drugimi strokovnjaki, itd.

Zadnji dan sta začela dr. Jan Joost Rethans in prof. David Newble, ki sta opisala, kako lahko z uporabo različnih metod zagotovimo, da vse tisto, kar kandidat zna in zmore, v praksi tudi pravilno uporablja.

V treh dneh se je zvrstilo veliko predstavitev zanimivih tem, vendar istočasno v 19 dvoranah, zato sem lahko prisluhnil le nekaterim. Da nam je bilo laľje, je moral vsak avtor svoj prispevek ľe prej pripraviti tudi v obliki posterja. Ob tem pa je organizator konference National Board of Medical Examiners pripravil dvorano z 20 računalniki, kjer si lahko dobil vse prispevke s konference in jih tudi natisnil. Za morebitne povezave s sodelavci ali domom je vsak udeleľenec dobil ąe začasni elektronski naslov.

Teme različnih avtorjev iz celega sveta so se prepletale. Veliko je bilo povedanega o konkretnih računalniąkih programih, ki ątudentom omogočajo laľje učenje, učiteljem pa laľje poučevanje in ocenjevanje. Seveda ostaja ąe dovolj vidikov učenja, pri katerih računalnik ne more veliko prispevati. Postopoma se v svetu vse bolj ąiri problemsko usmerjeno učenje - ponekod ľe od prvega leta ątudija, ponekod pa ąe ostaja delitev na predklinični in klinični del ątudija, tam začnejo s problemsko usmerjenim pristopom ąele v kliničnem delu. Marsikje ątudenti ľe v prvih letnikih pridobijo del znanja na terenu v sploąnih oziroma druľinskih ambulantah.

Veliko prispevkov je bilo o usposabljanju učiteljev za učinkovitejąe poučevanje, čemur pri nas verjetno ne dajemo dovolj poudarka. Več avtorjev je predstavilo metode, kako lahko ocenjujemo kakovost in učinkovitost poučevanja za celoten predmet in za posameznega učitelja, hkrati pa tudi metode, kako lahko s pomočjo ątudentov to izboljąamo. Posebno usposabljanje je potrebno tudi za člane izpitnih komisij, da bi se med njimi zmanjąe razlike, predvsem glede kriterijev in "strogosti".

Z več vidikov so bile predstavljene metode za ocenjevanje posameznih elementov usposobljenosti za delo zdravnika in načini, kako zagotoviti čim viąjo stopnjo zanesljivosti in veljavnosti teh metod.

Ob zaključnem plenarnem zasedanju je glavni organizator dr. Donald Melnick podal pregled, kako so se zadnjih 50 let razvijale metode ocenjevanja od ustnih izpitov prek testnih vpraąalnikov, standardiziranih bolnikov, strukturiranega kliničnega ocenjevanja in ocenjevanja v praksi vse do vstopa računalniąke tehnologije. Sčasoma ob dobrem znanju postajajo znova vse pomembnejąe zdravnikova sposobnost komuniciranja in empatije, zdravnikova občutljivost za etične dileme in njegova človečnost. Na vse te elemente in ąe nekatere druge moramo opozoriti ątudente, jih v tej smeri učiti in to tudi ustrezno vnesti v preizkuse znanja, sposobnosti in usposobljenosti za delo. Pred slovesnim zaključkom nas je pozdravil organizator naslednje konference, ki bo v Capetownu v Juľni Afriki leta 2000.

Ob vsej tej obilici strokovnega dela je za spoznavanje, druľenje in zabavo ostalo bolj malo časa - le večeri. Prvi večer so nam pripravili sprejem v plesni dvorani. Drugi večer je bil "neevropski": sprejem in stoječa zabava z dľez glasbo v umetnostni galeriji med kipi in slikami.

Mesto Filadelfija mi je ostalo na voljo za dan in pol po zaključku konference. Je ameriąko zgodovinsko mesto, kjer lahko vidią tudi zgradbe, stare več kot 200 let, kar je za ZDA zelo staro. Tu so pisali zgodovino ZDA: podpisali so listino o neodvisnosti. Prvih 10 let neodvisnosti je bila Filadelfija tudi glavno mesto, preden so za to določili Washington. V mestu je nekaj zanimivih turističnih točk: muzej ameriąke neodvisnosti, muzej ameriąke umetnosti, Rodinov muzej, pa Inątitut Benjamina Franklina in velikanska mestna hiąa. Kljub velikim temperaturnim razlikam, ki so ameriąka posebnost sem si ľelel ogledati ąe nekaj drugih znamenitosti. Zunaj je bilo več kot 30 stopinj, notripa povsod pribliľno 18 stopinj. Pa se obleci tako, da bo prav. ®elje so bile, toda avion se ni hotel ravnati po njih, tako da sem moral spakirati in se posloviti. 

	prejąnji članek	naslednji članek