V okviru programa specializacije iz sploąne medicine in v sklopu podiplomskega seminarja iz socialne medicine je bil od 20. do 26. septembra 1998 ponovno organiziran obisk na Royal College of General Practitioners v Londonu in obiski v dveh skupinskih praksah kolegov, druľinskih zdravnikov. Strokovna ekskurzija je bila letos organizirana petič, udeleľilo se je je 16 zdravnikov sploąne medicine. Skupno je tak ali podoben program do sedaj zajel več kot 100 slovenskih zdravnikov, ki so si raząirili obzorja onkraj Karavank in dobili moľnost začeti gledati na svoj poloľaj in delo z drugačnimi očmi. 

Kljub velikim naporom organizatorjev je bil obisk na Collegeu letos po strokovni plati zelo skromen. V začetku priprav smo bili dogovorjeni za pet predavateljev, nato so bili pred obiskom potrjeni trije, na koncu pa je imel predavanje samo eden.

Garth Manning, dr. med., je bil na naąo srečo zelo dobro pripravljen. Na sploąno je prestavil in pojasnil angleąki zdravstveni sistem, način plačevanja storitev, koordinacijo dela med različnimi zdravstvenimi delavci in drugimi sluľbami ter odgovarjal na naąa vpraąanja tudi z drugih področij. Zanimivo je, da je dokaj dobro poznal razmere v Sloveniji, ker je večino svojega sluľbovanja prebil kot zdravnik z angleąko vojsko in je deloval tudi v Bosni in Hercegovini.

Zanimiv je bil njegov nevtralen odnos do sprememb, ki se pripravljajo v okviru plačevanja storitev, t. i. "fundholding" sistema. ®e zdaj je posamezen zdravnik ali ąe pogosteje skupina zdravnikov lahko imela tako imenovani sklad denarja za svoje paciente. V njem so bile zajete plače zaposlenih v ordinaciji (zdravnik, sestra in praviloma tudi administrator), materialni stroąki in, za naąe razmere nenavadno, tudi zdravila, ki jih je predpisal zdravnik. Po novem predlogu, ki pa se tudi ľe izvaja, bo vsak "GP" v bodoče imel tudi sklad za operacije in bo na trľiąču bolniąnic iskal najbolj ugledno oz. najboljąo bolniąnico za operativne posege za svoje bolnike, ki si jo lahko privoąči. Sklep je preprost: več operativnih posegov v cenejąi bolniąnici. Ta reľim naj bi prisilil bolniąnice v več razumnosti, vendar ima skritih kar nekaj pasti. Uglednejąe bolniąnice, praviloma učne, imajo viąjo tarifo za svoje delo, ker del učnega procesa plača NHS (National Health System), imajo pa boljąe strokovnjake in skrbijo za razvoj medicine. Tako se lahko zgodi, da bodo imele takąne bolniąnice zaradi previsokih tarif premalo storitev in bodo tudi strokovnjaki začeli odhajati. Tudi bolnik, ki je registriran pri posameznem sploąnem zdravniku, ne bo imel pravzaprav nobenega vpliva na to, kje ga bodo operirali; operirali ga bodo pač tam, kjer ima njegov zdravnik sklenjeno pogodbo. Gre torej za ponovno razslojevanje bolnikov glede na to, kako uspeąen bo njihov osebni zdravnik pri pogajanjih za specialistični program. V manjąih mestih sicer ni veliko bolniąnic in bo konkurenca manjąa, vendar se ljudem in njihovim osebnim zdravnikom v velikih mestih, in takih je v Veliki Britaniji kar nekaj, ne obeta nič dobrega.

College ima izredno dobro razvito informacijsko sluľbo. Trije zaposleni sodelavci izdajajo mesečna poročila povzetkov iz objavljene literature s področja druľinske medicine. Samo nekaj naslov: Obremenitev druľinskih zdravnikov, Izobraľevanje in izobraľevanje pripravnikov v ambulanti druľinske medicine, Predpisovanje zdravil, Računalniąko opremljanje ambulant, Internet in svet WEB-a itd. Imajo tudi svojo stran na Internetu: htt://www.rcgp.org.uk Večina objavljenih publikacij je zanimiva tudi za slovenske zdravnike.

Ponovno smo obiskali naąe "stare" ordinacije v Londonu in na podeľelju. Skupinska praksa v Londonu se je preselila v povsem na novo zgrajene prostore, v okviru 'countyja' (nam najbliľji izraz bi bil krajevna skupnost). Hiąa je zgrajena v neposredni bliľini vrtca in ąole in ima poleg ordinacij tudi prostore za socialno sluľbo, fizioterapijo in za vse programe, ki jih posamezno področje organizira za svoje prebivalce (klubi, pomoč starejąim itd.).

Zdravniki so lastniki svojih prostorov, zanje so dobili ugodne kredite in gledajo na njih kot na naloľbo za starost, ko bodo vpeljane prakse lahko prodali mlająim kolegom in tako dobili rento.

Praksa je tudi učna baza za različne medicince in s tem pridobi kar zajeten deleľ denarja, je pa to tudi spodbuda za zaposlene, da bolj kakovostno delajo.

Ordinacije so tradicionalno angleąko ločene od preiskovalnic in so za naąe kriterije ponovno izredno majhne. Spoątujejo pa Angleľi "nove" običaje v medicini, kar se tiče tal in sten. Na tleh je pralni material, ne več tapison, z zaobljenimi robovi za boljąe pomivanje, stene so primerno obdelane in ne več s tapetami. 

Sestre imajo svojo kartoteko bolnikov in vodijo kronične bolnike (astmo, diabetes, hipertenzijo) same in s tem zelo razbremenijo zdravnika. K zdravniku jih napotijo le v primeru močnega poslabąanja oz. glede na doktrino.Tudi jemanje Papa brisov je sestrsko delo; praksa dobi za več kot 90 % zajetih registriranih ľensk tudi dodatna sredstva. Če je ta odstotek niľji, denarja ni.

Presenetljivo velika je administracija, ker zdravniki med seboj veliko pisno komunicirajo in mora vso to korespondenco tudi nekdo opraviti. Administrativni kader je tudi bistveno cenejąi kot medicinski, zato ga uporabijo za vsa dela, za katera ga lahko priučijo, npr. tudi jemanje krvi, sprejemni pult itd.

Zdravniki in sestre se nenehno izobraľujejo. Vsak zdravnik ima pri NHS sklad denarja za izobraľevanje, ki mu ga lahko povrnejo, če se je izobraľeval, sicer ga ne dobi v okviru plačil. Torej spodbujajo izobraľevanje, ki je v celoti plačano, vendar le tistim, ki ga tudi opravijo in priloľijo dokazila.

Zanimivo je bilo razmiąljanje kolegov po obisku. Večina ni imela predstave o delu kolegov izven meja Slovenije in je imela do svojega dela kar preveč podcenjujoč občutek. Presenečeni so bili, kako dobro pravzaprav delamo pri nas, kako v kliničnem delu niti malo ne zaostajamo, v določenih delih smo celo bolj v koraku z novostmi. Zaostaja pa organizacija naąega dela. Utrujamo se tam, kjer bi nam drugi medicinski sodelavci lahko priskočili na pomoč. Na vseh ravneh (zdravnik - zdravnik, zdravnik - sestra, zdravnik - pacient) je komunikacija pomanjkljiva. Toda prav malo je treba narediti, da se izboljąa. Sredstva za zdravila so sicer preloľena na zdravnikova pleča, vendar lahko o njih soodloča. Predpiąe pač generično obliko zdravila in, če bo lekarna izdala najdraľjo obliko, to ne bo bremenilo zdravnikovega sklada, temveč bo za take anomalije poskrbela zavarovalnica; če pa se je odločil za registrirano ime, ga bo lekarna izdala in bo ta cena njegovo breme. Torej se zdravniki trudijo predpisovati generična imena zdravil v natančnem odmerku. Tako dobijo mesečna poročila o tem, kaj so predpisali, kaj pod generičnimi in kaj pod registriranimi imeni, in koliko je to stalo.

Naj zaključim z mislijo enega od ustanoviteljev RCGP dr. Johna Horderja: "Več kritičnih ljudi, ki začno spreminjati stvari in poglede, doseľeą tako, da zbereą deset somiąljenikov z istim ciljem; ti v naslednjih desetih letih pridobijo vsak deset novih enako mislečih ljudi." Upam, da bomo s takąnim stalnim organiziranim izobraľevanjem kolegov dobili kritične ljudi za premike na področju naąega dela, ki bodo razumni in strokovno utemeljeni ter bodo pomenili večje zadovoljstvo vseh udeleľencev v postopku zdravljenja.

Zahvaljujem se naąim uglednim farmacevtskim hiąam za sponzoriranje potovanja: Glaxo, Krka, Lek, Shering, Eli Lilly, Knoll - AG in UpJohn. 

	prejąnji članek	naslednji članek