ISIS 1999, ąt.2

odmevi

Zdravnikova dolľnost in presoja

Joľe Balaľic, Miha Debevec

V januarski ątevilki je bil objavljen prispevek Matjaľa Zwittra (M.Z.) z naslovom Nezaproąeno zdravnikovo posredovanje. V njem je poročilo mednarodne ankete med laiki in zdravniki o treh konkretnih poloľajih, v katerih se lahko znajde zdravnik. Neformalno skupino, ki "ľeli v medicinsko etiko prinesti več praktičnih izkuąenj", so osnovali ąvedski filozof, danska genetičarka in toksikologinja in M.Z. Anketa obravnava tri poloľaje, od katerih pa je prvi - gre za posredovanje zdravnika pri prometni nesreči - povsem drugačen kot druga dva. M.Z. ga skuąa vse tri primere obravnavati kot etično vpraąanje zdravnika. Ker pa ne gre samo za etično vpraąanje, je ta prispevek konkreten odziv, bolje rečeno opozorilo, na pisanje M.Z.

Mnenje laikov o zdravnikovem postopku je rezultat različnih dejavnikov, med drugim tudi sploąne in zdravstvene kulture, urejenosti zdravstvene sluľbe, ľivljenjske ravni, ravni zdravstvene zaąčite in tudi sposobnosti sporazumevanja določene druľbe. Zelo vpraąljivo pa je, ali spadajo v skupino laikov tudi ątudenti 3. in 4. letnika medicine. Pri nas posluąajo ątudenti prva predavanja o medicinski deontologiji ľe v 4. semestru in zato več vedo o dolľnostih zdravnika kot drugi ljudje, ki so jih vpraąevali anketarji.

Nadaljnje pisanje je namenjeno zastavljenim vpraąanjem in odgovorom zdravnikov.

  1. Posredovanje zdravnika, ki naleti na pravkar nastalo prometno nesrečo, pri kateri ąe ni policije ali reąevalcev, je njegova poklicna in človeąka doľnost, katere opustitev je pri nas lahko kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora do enega leta (189. čl. KZ ). Zato so negativni in neopredeljeni odgovori lahko posledica neznanja ali pa tistih zdravnikov, ki take zakonske obveze nimajo. Zanje takąen poloľaj morda res pomeni etično vpraąanje. Za vse druge pa je razprava o t.i. etični koristi in stroąku, v tem primeru prelomljeni obljubi hčerki, povsem neumestna.
  2. V primeru vpraąanja o ravnanju zdravnice pri sumljivi spremembi na obrazu sopotnice v avtobusu ni jasno, kaj so si anketarji predstavljali pod besedo "nagovoriti" neznano ľensko. Ali je to vljudnostna fraza o vsakdanjih rečeh ali konkretno opozorilo, da ima na obrazu črnega koľnega raka. Ker je vpraąanje postavljeno nejasno, ne preseneča visok odstotek neopredeljenih odgovorov, ąe zlasti zato, ker anketarji niso hoteli dajati dodatnih pojasnil.

  3. Vsak zdravnik se mora zavedati, kako tvegana je diagnoza malignega melanoma samo z inspekcijo, brez povečevala, brez palpacije bezgavk in brez kakrąnihkoli anamnestičnih podatkov, pa tudi tega, kako lahko s svojim opozorilom vpliva na sopotnika, ki ni pripravljen na tako informacijo. Vsako seznanjanje bolnika z diagnozo raka je do določene mere tvegano. Kaj če sopotnik, ki (ąe) ni zdravničin bolnik, reagira drugače in si iz obupa naredi ąkodo? Tak neljub dogodek smo ľe doľiveli na Inątitutu za sodno medicino, ko je bolnik podobno izvedel podatek in naredil samomor. Navsezadnje pa se je pokazalo, da obolenje sploh ni bilo maligno. Na drugi strani pa ima vsakdo, tudi neznana sopotnica v avtobusu, pravico biti neseznanjen s svojim rakom, če tako ľeli, pa tudi odkloniti zdravljenje, če je bil seznanjen z pravilno diagnozo svoje bolezni. Zdravnica v avtobusu ne ve niti zanesljive diagnoze, niti ľelje oz. odločitve sopotnice. Če torej presodi vse okoliąčine, bo odločitev laľja.

  4. Tudi v tretjem primeru vpraąanje ni zastavljeno jasno. Kaj pomeni "obvestiti ľensko"? Ali to pomeni npr.: Spoątovana gospa, morda je priąlo do zamenjave in ni zanesljivo, da se naąe ugotovitve res nanaąajo na kri, ki ste jo darovali. Zato vas prosimo, da se obrnete na svojega zdravnika, ki naj nas pokliče po telefonu, da bomo lahko preverili določene podatke, ali pa to pomeni: V vaąi krvi smo ugotovili dedno nagnjenost za raka dojke, ki pomeni 90 % (70 %) tveganje za pojav te bolezni. Zato tudi pri odgovorih na to vpraąanje ne preseneča odstotek neopredeljenih.
Nosilke mutiranega gena BRCA-1 imajo večje tveganje za pojav raka dojke, ki ga danes ocenjujejo na 70 %. To seveda ne pomeni, da bo nosilka zanesljivo dobila raka, pa tudi ne tega, da se bo lahko zanesljivo raku izognila, če je z ugotovljenim genom seznanjena. Verjetno bo bolj skrbno in redno sama kontrolirala dojke in hodila na pregled k zdravniku, kar pa ji spet samo z določeno verjetnostjo zagotavlja dovolj zgodnje odkritje in uspeąno zdravljenje. Za preventivno odstranitev obeh dojk se odloči le malo ľensk.

Tudi v tem primeru ni izključena moľnost, da je noslika gena s to ugotovitvijo ľe seznanjena in temu primerno ravna. Morda pa ne ľeli vedeti o svojem mutiranem genu, ľeli ohraniti dojke in ľiveti brez strahu pred rakom.

Uporaba odvečnih vzorcev krvi, ki so jo krvodajalci darovali za tiste, ki kri nujno potrebujejo, brez vednosti in soglasja darovalca, čeprav v korist znanosti, je etično vpraąljiva in pravno nedopustna.

M.Z. ocenjuje, da je zdravnikovo posredovanje v vseh treh primerih dobrodelno dejanje. Dejansko gre v prvem primeru za zdravnikovo zakonsko obveznost, v drugem in tretjem primeru pa kvečjemu za dobronamerno dejanje z majhno verjetnostjo, da bo tudi dobrodelno. Vsak zdravnik bi moral poznati svoje poklicne dolľnosti in vedno presoditi vse posledice svojega ravnanja s svojim bolnikom in sočlovekom. Če bi bilo tako, bi bili tudi odgovori na vpraąanja v takih anketah bolj enotni.



prejąnji članek

naslednji članek

X

OPOZORILO : Pregledujete staro stran IBMI

Vsebine na strani so zastarele in se ne posodabljajo več. Stara stran zajema določene članke in vsebine, ki pa morajo biti še vedno dostopne.

Za nove, posodobljene vsebine se obrnite na http://ibmi.mf.uni-lj.si/