Ob koncu junija je Ministrstvo za zdravstvo po nekaj letih končalo projekt kategorizacije in standarizacije bolniąnic in ga poskusno uvaja od 1. julija 1998. Bolniąnice so razdeljene v tri kategorije. V prvi sta Klinični center v Ljubljani in Klinična bolniąnica Maribor, v drugi so regijske bolniąnice, v tretji so manjąe bolniąnice: Breľice, Ptuj in Trbovlje. Od regijskih bolniąnic je celjska največja in strokovno dobro razvita. Njen poloľaj je objektivno nekje med prvo in drugo kategorijo bolniąnic.

Razumljivo je ogorčenje, ki se je ob tej odločitvi pojavilo tako v strokovnih kot v ostalih okoljih na celjskem. Stvar se je v poletnih mesecih razvijala zelo hitro. Novinarka Janja Intihar je 2. julija v Celjskem tedniku objavila razgovor s Samom Fakinom dr. med., direktorjem bolniąnice, z naslovom: Razvajeni Celjani. 

Mag. Ludvik Rebeuąek

Na pisanja v Celjskem tedniku se je odzval pomočnik generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Drago Petrič dr. med., s sestavkom Zdravniki na cesto, bolniki v Ljubljano, ki je bil objavljen prav tam 9. julija. V Celjskem tedniku je bil objavljen tudi komentar mag. Ludvika Rebeuąeka, celjskega častnega meąčana. V Delu je Brane Piano (28. julija) objavil članek: Zdravje politična kategorija. V Delovi rubriki Prejeli smo pa je kritikom odgovarjal minister, dr. Marjan Jereb dr. med. Infektolog prof. dr. Janko Leąničar dr. med., dolgoletni predstojnik Infektoloąkega oddelka v Celju nam je konec julija poslal svoj pogled na nastale razmere in ga objavljamo v celoti.

Da bi si o »Celjski zadevi« lahko ustvarili lastno mnenje objavljamo po vrsti glavne poudarke iz zgoraj citiranih člankov:

V razgovoru z novinarko Celjskega tednika Janjo Intihar je direktor celjske bolniąnice Samo Fakin med drugim tudi povedal: "Ministrstvu zamerim predvsem to, da je standardizacijo naredilo na podlagi matematičnih izračunov, namesto da bi upoątevalo vsebino dela v posamezni bolniąnici. Tako bodo tiste, ki bodo presegale s standardi določeno slovensko povprečje izgubile del denarja, dobile pa ga bodo tiste, ki naj bi bile doslej prikrająane.V Ljubljani so prezrli, da je celjska bolniąnica tretja največja v Sloveniji in da je tako po razvitosti posameznih medicinskih strok kot po ątevilu postelj ni mogoče primerjati z drugimi regijskimi bolniąnicami."

"Srčno upam da se to ne bo zgodilo, vendar je treba opozoriti, da bi v primeru uveljavitve standardizacije priąlo do popolnega zmanjąanja najzahtevnejąih storitev in do ukinitve posameznih oddelkov. V celoti bi se morali odpovedati infektologiji, pulmologiji, maksilofacialni kirurgiji, onkologiji in radioizotopnemu laboratoriju, oddelek intenzivne interne medicine bi morali zmanjąati za polovico, posledice pa bi čutili tudi na ortopediji in na očesnem oddelku. Omejitve bi bile torej na tistih področjih, kjer lahko gredo naąi bolniki na zdravljenje v Ljubljano ali Maribor." 

Mag. Samo Fakin, dr. med., direktor sploąne boniąnice Celje

Na te trditve se odzval pomočnik generalnega direktorja ZZZS Drago Petrič takole: "Trditev, da bo Sploąna bolniąnica Celje morala skrčiti obseg dela, ni resnična. Bolniąnici ne bo treba skrčiti obsega dela niti za eno posteljo. Obseg dela bo moral ostati enak, zato ne bo potrebno zapirati oddelkov. Pravtako 4000 - 5000 bolnikom ne bo treba odhajati na zdravljenje v Ljubljano ali Maribor. Vse to potrjujejo naslednji podatki: Celjska bolniąnica in druge slovenske bolniąnice opravijo za zavarovane osebe Območne enote Celje za 9,9% več oskrbnih dni na tisoč zavarovanih oseb, kot je to povprečno za vse zavarovane osebe v Sloveniji. Ker pa standardizacija dopuąča le 10% odstopanje od povprečja, ostaja obseg dela nespremenjen, vendar za 9,9% viąji kot povprečno v Sloveniji. Ker so tudi cene standardizirane, to hkrati pomeni, da bodo celjske zavarovane osebe lahko koristile za bolniąnično zdravljenje ljudi 9,9% več sredstev na posameznika, kot je to povprečje v Sloveniji. Ob standardizaciji bolniąničnih cen se je pokazalo da je Sploąna bolniąnica Celje za 10% draľja pri vsakem bolniąničnem oskrbnem dnevu od sorodnih bolniąnic. Ker je letos v standardizacijo vgrajena varovalka, ki onemogoča, da bi bolniąnica izgubila v enem letu več kot 3% sredstev, bo celjska bolniąnica letos ąe vedno za 7% draľja od primerljivih bolniąnic." 

Dr. Marjan Jereb, dr. med., minister za zdravstvo

"V vseh dosedanjih poglobljenih analizah in strokovnih razgovorih ni bila z nobenim dokazom podkrepljena trditev, da bolniąnica krepko presega regijski status. Sploąna bolniąnica Celje poąilja na zdravljenje v druge bolniąnice (izraľeno v odstotkih od vseh zdravljenih): kirurgija 18,4%., pediatrija 32,9% ginekologija 23,9% dermatologija 11,5% okulistika 30,9% ORL oddelek 28,5% ortopedija 45,1% kar skupaj znese 25,1%."

Če smo v zgornjih navedbah emotivne podtone v pisanju izpustili, pa so dogodki zbudili razburjenje med prebivalci.

Mag. Ludvik Rebeuąek piąe v svojem komentarju k razgovoru z direktorjem bolniąnice, da bodo v primeru ukinjajna odelkov uničena prizadevanja in doseľki generacij priznanih celjskih zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ugled bolniąnice pa bo bistveno zmanjąan. Najbolj pa bomo občutili te spremembe bolniki. Običajna fraza, da ob spremembah ne bodo prizadeti bolniki, je ľe tako oguljena in ľaljivo podcenjujoča, da ne zasluľi komentarja. Scenarij, ki je predviden za Sploąno bolniąnico Celje, je samo zadnji med ukrepi, ki potiskajo Celje, pomembno regijsko srediąče v Sloveniji, vedno bolj navzdol. Zato pozivam ľupana in predsednika mestnega sveta, da skličeta izredno sejo mestnega sveta, svetnikom pa predlagam, da se s sklepom uprejo takąni (načrtni?) demontaľi Celja.

Mestni svet se je sestal in zahteval, da se obseg in kakovost medicinskih storitev v Celju ne smeta zmanjąati in da mora razvoj upoątevati letos maja začrtano strategijo, ter da je potrebno čimprej dograditi nedokončani del bolniąnice.

Brane Piano je dogodke komentiral v Delu, 28. 7. 1998. Ko je opisal potek dogodkov, je tudi napisal: "Celjani, ki so imeli doslej s svojimi 800 posteljami in več oddelki na ravni klinične bolniąnice status medregijske bolniąnice, nimajo teľav le z ministrstvom za zdravstvo in z zavarovalnico - po pogodbi z njo za drugo polletje 1998 bi izgubili ľe skoraj 130 milijonov prihodka, v celoti pa bi se vse pomanjkljivosti nove kategorizacije v Celju pokazale prihodnje leto - temveč so ostali tudi brez podpore manjąih slovenskih regionalnih bolniąnic. Skupnega denarja za vse slovensko zdravstvo ne bo nič manj, več pa bosta dobila predvsem ljubljanski klinični center in mariborska bolniąnica ter, razen nekaterih izjem, recimo bolniąnice v Slovenj Gradcu, tudi vse druge bolniąnice. Njim je denar takorekoč ľe obljubljen, zato Celjani v svojih prizadevanjih ostajajo sami."

Minister za zdravstvo, dr. Marjan Jereb dr. med., je na polemična pisanja odgovoril v Delu: Da bi bila tema popolnejąa je potrebnih nekaj pojasnil o standardizaciji vseh slovenskih bolniąnic ne samo celjske.

Na ministrstvu za zdravstvo nihče ni dobil vabila na sestanek mestnega sveta občine Celje, niti nismo do ponedeljka, 27. julija, vedeli zanj.

Od uveljavitve zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, to je od aprila 1994, je bila Sploąna bolniąnica Celje obravnavana prioritetno in je bilo od vseh bolniąnic vanjo vloľenih največ sredstev.

Sploąno bolniąnico Celje je doslej Zavod za zdravstveno zavarovanje financiral najbolje od slovenskih bolniąnic na sekundarni bolniąnični ravni in je potem bila v boljąem poloľaju tudi od Kliničnega centra v Ljubljani in Sploąne bolniąnice Maaribor.

4. Noben oddelek celjske bolniąnice nima naziv klinika, kar je pogoj, da se lahko delu bolniąnice s takim statusom nameni več sredstev, kot za financiranje terciarne dejavnosti. To moľnost celjska bolniąnica ąe vedno ima. Seveda pa postane oddelek klinika, ko opravlja vrhunske storitve, ko raziskuje in poučuje, oziroma izpolnjuje s pravilnikom določene pogoje.

Podatki, s katerim razpolaga ministrstvo za zdravstvo, kaľejo, da se 23% bolnikov celjske regije zdravi v drugih regijah Slovenije. Pri tem ne gre za premeąčanje bolnikov iz bolniąnice v bolniąnico ampak za ątevilo bolnikov, ki iąčejo pomoč zunaj Celja.

Denar se odliva v druge regije zato, ker se 23,2 odstotkov bolnikov zdravi v drugih regijah, kar je verjetno rezultat z zakonom zagotovljene proste izbire zdravnika.

Standardizacija bolniąnic se ne dotika strokovnih vpraąanj, zato Sploąna bolniąnica Celje nima nobenega razloga, da bi katerokoli dejavnost opustila, zlasti najbolj zahtevnih storitev. Treba bo proučiti, katere dejavnosti so v bolniąnici glede na slovensko povprečje preąiroko zastavljene."

Starejąi zdravniki vemo, da so se v preteklih desetletjih gradile, ąirile in razvijale posamezne bolniąnice, zdravstveni domovi in tudi posamezne stroke velikokrat neutemeljeno, predimenzionirano in preveč razkoąno. V Celju so prepričani, da temu ni bilo tako. Predvidevamo, da so se stvari sedaj spremenile, a rezultati bodo vidni ąele čez nekaj let.

Včasih so bili pomembni politični botri. Najugodnejąi čas za načrtovanje novih zamisli je bil pred volitvami. "Vse za naąe delavce, Vse za naąe ľene in matere! Vse za naąe otroke!, so bila gesla, katerim si v teh obdobjih ni upal nihče nasprotovati. Zdravstvena sluľba pa je postajala vse bolj učinkovita, navkljub vsem nesorazmerjem. Le računi so postajali vse večji in plače vse slabąe.

Nihče ne ve, ali so razmere v Celju sedaj urejene. Izgleda da ne, saj so se stvari po posvetu občinskih svetnikov s predstavniki ministrastva in zavarovalnice ąe zapletle. Če hočeą danes nekje razvijati, moraą pač vzeti drugje. A jemati drugje je očitno najbolj zavrľeno dejanje.

Ob napisanem ne ľelimo izraľati lastnih vrednostnih sodb, verjetno pa si jo bo marsikdo lahko ustvaril sam. Uredniątvo revije Isis vztraja le pri vsestranskem, sprotnem in nepristranskem informiranju slovenskih zdravnikov. 

	prejąnji članek	naslednji članek