Klasifikacija zdravstvenih storitev je pregledna ureditev medicinskih, negovalnih in drugih zdravstvenih postopkov ter storitev, urejena je po kriterijih podobnosti in različnosti glede na vrste zdravstvenih strok, njihova specifična strokovna področja in načine zdravstvene obravnave. Zaradi teh lastnosti je klasifikacija koristen strokovni pripomoček pri organiziranju, vodenju in nadzorovanju zdravstvene dejavnosti, pri znanstveno-raziskovalnem, izobraľevalnem delu in pri drugih dejavnostih, povezanih z zdravstvom. Prispevek predstavlja idejne, strukturne in metodoloąke zasnove klasifikacije sodobnih postopkov in storitev slovenskega zdravstva, proces klasificiranja in doseľene rezultate ter predvidene perspektive njenega nadaljnjega razvoja. 

Slavica A. Ritonja

Idejne zasnove Slovenske klasifikacije zdravstvenih storitev

Prvotna zamisel o posodobitvi "Zelene knjige" se je nanaąala samo na posodabljanje področja ambulantnih storitev. Nadaljnji konstruktivni dialog predstavnikov obeh zavodov pa je pokazal, da bi tak pristop, zaradi mnogih sprememb v minulih letih, ki so pretekla od nastanka "Zelene knjige", lahko ponudil samo parcialne reąitve problema razvojnega zaostajanja na vseh segmentih ureditve zdravstvenih storitev. Nova spoznanja in staliąča, naraąčajoč strokovni interes in entuziazem sogovornikov so postopno pripeljali do skupne odločitve za celovit pristop k posodabljanju vseh zdravstvenih postopkov in storitev.

Značilnosti Slovenske klasifikacije zdravstvenih storitev 1998

Vsebina Klasifikacije 1998 je razdeljena v ąest glavnih vsebinsko zaokroľenih poglavij, označenih s ątevilkami od 1 do 6 po naslednjem zaporedju:

poglavje 1: Uvodna pojasnila
poglavje 2: Zdravstveni pregledi, izvedenska mnenja, svetovanja, zdravljenje in nega
poglavje 3: Diagnostične in terapevtske storitve neoperativnih strok
poglavje 4: Laboratorijske preiskave
poglavje 5: Operacije
poglavje 6: Rehabilitacijske storitve

Notranja struktura poglavij je oblikovana po različnih kriterijih. V poglavju 2 je uveljavljen kriterij razvrstitve različnih vrst pregledov, konzultacij itd. po abecednem zaporedju zdravstvenih strok (anesteziologija, dermatologija itd.) in po načinih izvajanja glede na organiziranost zdravstvene dejavnosti (ambulantni način, bolniąnični način itd.). Ta način ureditve teh storitev bo omogočal vsem zdravstvenim strokam, da bodo laľje kot doslej identificirale in spremljale obseg in vrste opravljenih pregledov, konzultacij, zdravljenj itd. v bolniąnicah, zdravstvenih domovih in drugih organizacijskih enotah celotnega zdravstva. V poglavjih 3 in 5 prevladuje kriterij razvrstitve storitev po organskih sistemih, njihovih delih in metodah izvedbe. Ta način ureditve storitev preprečuje podvajanje zapisa storitev, ki bi lahko nastopalo pri njihovem naątevanju po strokah, obenem pa bo vsaki od njih omogočal, da bo v seznamih storitev ki so navedene pri posameznem organskem sistemu, laľje kot doslej,identificirala storitve, ki jih opravlja. V poglavju 4 sta uveljavljena dva kriterija razvrąčanja: biokemijske preiskave telesnih tekočin in tkiv so razvrąčene po abecednem zaporedju kemičnih sestavin, ostale laboratorijske preiskave pa po strokah, preiskovalnih področjih in metodah izvedbe. Tak način razvrstitve bo očitno olająal iskanje bodisi neke kemične sestavine krvi ali neke mikrobioloąke preiskave virusov in drugih laboratorijskih storitev. V poglavju 6 so storitve urejene po kriteriju subspecialnosti rehabilitacije (medicinska, psiholoąka, socialna rehabilitacija itd.) in po načinih izvajanja pripadajočih storitev (fizikalna terapija, delovna terapija itd.). Vsebinsko zaokroľeno samostojno poglavje rehabilitacijskih storitev bo omogočilo večjo preglednost in laľje spremljanje storitev tega področja.

Vsem storitvam Klasifikacije 1998 je pripisana sedemmestna identifikacijska koda, ki bo uporabnikom omogočala računalniąko identifikacijo in natančno informacijsko obravnavo vsake storitve. Na prvem mestu te kode je zapisana ątevilka glavnega poglavja, v katerem se nahaja neka storitev. Na drugem in tretjem mestu sta navedeni veliki črki abecede, ki označujeta podpoglavje in mikropoglavje, kjer je navedena storitev. Ostali del kode, od četrtega do sedmega mesta, je lastna ątevilka iskane storitve. Njeni prvi dve ątevilki opredeljujeta osnovno storitev, drugi dve, ki sledita za piko, pa njeno modifikacijo glede na subspecialnost, lokalizacijo ali drugačno metodo izvedbe. Bistvena prednost tako oblikovanega sistema kodiranja je v tem, da bo omogočal analitično spremljanje obstoječih storitev do pete stopnje natančnosti in ob tem tudi puąčal prostor za sistematično vključevanje novih osnovnih storitev ali novih modifikacij ľe obstoječih storitev na natančno predvidena prosta mesta kodnega sistema celotne klasifikacije.

Kadrovski in časovni standardi storitev v Klasifikaciji 1998 ąe niso navedeni, ker je potrebno tudi to področjo ponovno celovito proučiti in na novo opredeliti. Izjema je drugo poglavje, Zdravstveni pregledi, izvedenska mnenja, svetovanja, zdravljenje in nega, kjer so k posameznim storitvam ľe pripisani predvideni časovni standardi. Dopolnitev Klasifikacije 1998 z ustreznimi standardi je predvidena v naslednjih mesecih in bo metodoloąko opredeljena v podpoglavju prvega poglavja pod naslovom 1B: Vrednotenje zdravstvenih storitev.

Avtorji Klasifikacije 1998 namenjamo iskreno zahvalo za trud vsem tistim, ki so doslej prispevali predloge za izboljąave "Zelene knjige", sezname storitev in druge strokovne usmeritve za naąe delo ter jih vabimo k nadaljnjemu uspeąnemu sodelovanju. Zavedamo se, da delo, ki smo ga opravili, kljub vloľenim naporom pri premagovanju strokovnih, organizacijskih in drugih problemov, ni brez vsebinskih, strukturnih in drugih začetnih pomanjkljivosti. Ker pa smo se tudi sami pri tem mnogo naučili, verjamemo, da bomo lahko z nadaljnjim sistematičnim in poglobljenim delom na tem področju in ob pomoči drugih zainteresiranih strokovnjakov vse pomanjkljivosti postopno odpravili. Z dopolnitvijo Klasifikacije 1998 s kadrovskimi in časovnimi standardi ter drugimi potrebnimi vsebinami bo predvidoma v naslednjem letu lahko izdelana nova celovita klasifikacija (Slovenska klasifikacija zdravstvenih storitev 1999) z namenom, da čimprej zaľivi tudi v praksi. 

Drugi vidiki nadaljnjega razvoja Slovenske klasifikacije zdravstvenih storitev

Dolgoročna perspektiva nadaljnjega razvoja Slovenske klasifikacije zdravstvenih storitev predvideva vsakoletno izdelavo izboljąane variante klasifikacije, ki bo omogočala:

• izvajalcem, da laľje opredeljujejo opravljene storitve v zdravstveni dokumentaciji in
• dobijo boljąi pregled nad storitvami vseh zdravstvenih strok;
• managementu, da laľje spremlja organiziranost in kakovost dela ter smotrnost porabe razpoloľljivih virov;
• plačnikom, da laľje oblikujejo pakete storitev in njihove cene za zdravstvene in socialne potrebe posebnih skupin zavarovancev;
• raziskovalcem in učiteljem zdravstvenih strok, da laľje pridobivajo in posredujejo aktualne informacije s tega področja.

Avtorji Slovenske klasifikacije zdravstvenih storitev 1998:  prof. dr. Duąan Keber, dr. med., vodja projekta,  dr. Slavica A. Ritonja, dipl. org., pomočnica vodje projekta,  Igor Čabrian, dr. med.,  mag. Zlatko Frans, dr. med.,  asist. Zvone Hočevar, dr. med., MBA,  doc. dr. Rado Kveder

	prejąnji članek	naslednji članek