Tendencioznost razprave in njenega zapisa je očitna in kliče po odgovoru, ąe zlasti zato, ker k razpravi o »nastajajočem problemu« niso bili povabljeni predstavniki stroke zdravstvene nege, ki bi bili kompetentni, da o njej govorijo oziroma bi lahko na vpraąanja in dileme tudi odgovarjali. Ker te moľnosti nismo dobili, bomo v pričujočem odgovoru predstavili zdravstveno nego in njene izvajalce ter prizadevanja za dosego ustreznega, evropskega poloľaja stroke in njenih izvajalcev.

Pomembno je vedeti, da se je vloga zdravstvene nege in njenih izvajalcev v zadnjem desetletju močno spremenila. Zaradi spremenjenih zdravstvenih problemov, sprememb v zdravstveni politiki in strukturi sistema zdravstvenega varstva, novih tehnologij in spoznanj v medicini ter omejenih finančnih in materialnih pogojev, postajajo naloge zdravstvenih strokovnjakov vse zahtevnejąe in terjajo vse več znanja. Poleg tega pa se tudi zaradi demografskih sprememb večajo zahteve in potrebe varovancev po celostni obravnavi in vse večjem obsegu storitev zdravstvene nege. Hoteli ali ne, si moramo priznati, da je bil v naąem prostoru dolgo časa razvoj zdravstva enostranski in usmerjen k medicinski znanosti ter praksi, medtem ko so druge stroke ali obstale ali pa celo nazadovale.

Ugotavljamo, da so razpravljalci govorili o zdravstveni negi v luči tiste dejavnosti, ki se nanaąa le na nekatere segmente sodelovanja, to je predvsem na diagnostično-terapevtski proces in organizacijsko hierarhijo.

Zato se nam zdi pomembno zapisati naslednje:

Zdravstvena nega je po eni od mednarodnih definicij profesionalna disciplina, ki je komplementarna z drugimi zdravstvenimi profesijami in je integralni del nacionalnega sistema zdravstvenega varstva. Je sistematična in ciljna dejavnost, ki se prvenstveno nanaąa na krepitev, ohranjanje in izboljąanje zdravja in kakovosti ľivljenja posameznika, druľine in skupnosti.

Edinstvena funkcija medicinskih sester pri negovanju posameznikov je oceniti njihove fizične, psihične in socialne reakcije na njihovo zdravstveno stanje in izvajati tiste aktivnosti, ki prispevajo k zdravju ali ozdravitvi ali mirni smrti, ki bi jih sicer varovanci vrąili samostojno, če bi imeli potrebno moč, voljo ali znanje. V teh nalogah ima medicinska sestra samostojno vlogo oziroma funkcijo. Poleg samostojne funkcije ima medicinska sestra tudi sodelujočo funkcijo, kadar deluje v diagnostično-terapevtskem procesu, ki ga vodi zdravnik.

V Sloveniji je nosilka zdravstvene nege viąja medicinska sestra - diplomirana medicinska sestra, ki vodi tim zdravstvene nege, katerega člani so tudi zdravstveni tehniki (srednje medicinske sestre) in v katerem je vzpostavljena delitev dela glede na stopnjo izobrazbe.

Medicinske sestre ne delujemo izolirano, temveč tekoče spremljamo razvoj strok in nova dognanja drugod. Ker je zdravstvena nega v svetu ľe dolgo priznana kot samostojna znanstvena disciplina, se zato zavedamo, da jo moramo pri nas tudi same razvijati, voditi, izvajati in evalvirati.

Zbornica zdravstvene nege, ki v Sloveniji povezuje 13.000 izvajalcev zdravstvene nege, je v sodelovanju z drugimi strokovnimi telesi oblikovala vrsto dokumentov, v katerih je upoątevala trende svetovnega razvoja, obstoječe razmere in potrebe v Sloveniji in veljavne regulative. Tesno sodelujemo z Mednarodno organizacijo medicinskih sester (ICN), z Enoto za zdravstveno nego pri Evropskem uradu SZO, s Svetom Evrope, z drľavnimi zdruľenji medicinskih sester, predvsem iz Evrope ter s ątevilnimi drugimi. Osnovno vodilo pri oblikovanju dokumentov nam je zagotavljanje čim viąje kakovosti storitev ter human in topel odnos do varovancev - bolnikov in njihovih svojcev.

Pomembnejąi dokument, ki smo ga oblikovali in sprejeli, je naą lasten Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. S tem smo si izvajalci zdravstvene nege postavili temeljna pravila in vodila za delovanje.

Pripravljen je predlog Zakona o zdravstveni negi, ki je v postopku obravnave na Ministrstvu za zdravstvo. Pri oblikovanju so bili upoątevani ątevilni dokumenti, resolucije SZO in temeljne smernice »Ljubljanske listine«, ki smo jih ľe leta 1996 vključili v dokument Usmeritve razvoja zdravstvene nege v luči zdravstvenih reform v R Sloveniji.

"Organizacija sluľbe zdravstvene nege v zdravstvenih zavodih" je bila kot dokument oblikovana in predlagana zaradi zagotavljanja najviąje moľne kakovosti v zdravstveni negi in racionalizacije v sistemu zdravstvenega varstva. Iz prispevka smo razbrali, da prav na področju organizacije in s tem povezave pristojnosti vodenja in odgovornosti, obstajajo dileme in nejasnosti, kar je v praksi vzrok nepotrebnim konfliktom. Zgoraj naveden dokument je nastal na podlagi proučevanja mnogih struktur in procesov organizacije sluľb zdravstvene nege v razvitih zahodno-evropskih deľelah. Podobna vpraąanja v zvezi z organizacijo in statusom zdravstvene nege in njenih izvajalcev so se pojavljala tudi v nekaterih vzhodno-evropskih deľelah. Nazoren primer razhajanja različnih konceptov je doľivljala Nemčija ob zdruľitvi vzhodnega in zahodnega dela. Tam so v obseľnem raziskovalnem projektu (PflegeAktuel - Fachzeitschrift des Deutschen berufsverbandes fur pflegeberufe 6/1994) osvetlili problematiko prilagajanja vzhodnega modela zdravstvene nege zahodnemu. Citiramo iz članka:

"S prevzemom zdravstvenega sistema vzhodne Nemčije se je spremenil poloľaj zdravstvene nege. Le ta predstavlja sedaj posebno področje, enakovredno medicini. Razkol med teorijo in zahtevami (zahod) na eni strani ter prakso in tradicijo (vzhod) na drugi strani, nas sili v proces dogovarjanja in sporazumevanja, ki bo premostil razlike."

Pri oblikovanju dokumentov smo upoątevali moľnosti in pravice, ki jih dajejo temeljni zakoni in s temi opredeljena dejavnost zdravstvene nege v zdravstvenem varstvu kot samostojna zdravstvena dejavnost.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.list RS 9/92) v prvem členu opredeljuje zdravstveno varstvo kot sistem druľbenih in individualnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanja bolezni, zgodnjega odkrivanja, pravočasnega zdravljenja, zdravstvene nege in rehabilitacije zbolelih in poąkodovanih.

Zakon o zdravstveni dejavnosti (Ur.list 9/92) v členih 7, 15 in 74 natančno opredeljuje zdravstveno dejavnost, iz česar so razvidne dejavnosti - diagnostika, zdravljenje, medicinska rehabilitacija in zdravstvena nega. Zakon v 55.členu opredeljuje tudi pravice in odgovornost zdravstvenih delavcev in pravi: "Zdravstveni delavec lahko samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na razpolago ustrezno opremo. Za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost."

Razvoj in vse večja zahtevnost nalog, s katerimi smo soočeni, zahtevata tudi sodobne koncepte izobraľevanja. Raząirjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravstvo je ľe leta 1995, v skladu s Strategijo izobraľevanja medicinskih sester, ki jo je oblikovala Enota za zdravstveno nego Evropskega urada pri Svetovni zdravstveni organizaciji zapisal, da v zdravstveni negi potrebujemo naslednje kadre: viąjo medicinsko sestro / diplomirano medicinsko sestro - nosilko zdravstvene nege, ki se izobraľuje na dveh Visokih zdravstvenih ąolah in se po zaključenem ątudiju lahko vključi v program podiplomskega - specialističnega izobraľevanja; fakultetno izobraľeno medicinsko sestro z moľnostjo pridobitve akademske izobrazbe, ki opravlja dela in naloge na organizacijsko poslovnem področju, na izobraľevalno pedagoąkem področju, razvojnem področju in na znanstveno raziskovalnem področju; na srednji strokovni stopnji se izobraľuje zdravstveni tehnik, ki je pomočnik medicinske sestre in deluje v okviru tima zdravstvene nege.

Prepričani smo, da je izobraľevanje ključ do kakovosti, zato nas čudi izjava v prispevku o ľelji po ponovni vrnitvi izobraľevanja medicinskih sester na srednjo stopnjo, kot je to bilo pred letom 1984. Ni nam potrebo posebej poudarjati, da je viąji nivo izobrazbe tudi ekonomsko upravičen.

Prav bi bilo, da bi v bodoče tovrstne razprave potekale skupno, na osnovi medsebojnega spoątovanja z upoątevanjem znanja in strokovnosti drug drugega. Predvsem pa si pri reąevanju problemov ne ľelimo oddaljevanja temveč pribliľevanja.

In končno - odgovor na izpostavljeno vpraąanje "Kdo je naročnik teh sprememb?"

Zahteval jih je čas in v uvodu razloľene spremembe ąirąega druľbenega pomena. Zahtevale smo jih tudi medicinske sestre same, ker ľelimo, da ima naąe delo in naą strokovni prispevek primerno in ustrezno vrednost v celostni oceni zagotavljanja zdravstvenega varstva prebivalcem Slovenije.

Za Zbornico zdravstvene nege Slovenije

	prejąnji članek	naslednji članek