©ola je potekala v dubrovniąkem Interuniverzitetnem centru, ki od leta 1993 zdruľuje mnoge svetovne univerze z organizacijo mednarodnih simpozijev in podiplomskih tečajev. Relativno majhno ątevilo udeleľencev, 39 iz ątirih drľav, nam je omogočilo aktivno sodelovanje v ľivahnih razpravah, ki so sledile vsem predavanjem.

Uvodno predavanje z naslovom Psihiatrija v skupnosti - koncept in edukacija, je podala dr. Sladana Ivezić iz Zagreba. Čas, ko so psihotične bolnike zapirali v oddaljene, »mirne« azile je za nami. Največji del so gotovo prispevali antipsihotiki, zdravila, ki so močno zmanjąala ątevilo hudih kroničnih psihotičnih bolnikov, marsikomu omogočila dobro delovno in druľinsko funkcioniranje in posredno močno povečala ľivljenjsko dobo psihotičnim bolnikom. Razlogi za prestrukturiranje skrbi za duąevno bolne pa gotovo niso izključno strokovni, saj se je za zdravljenje duąevno bolnih v njihovem domačem okolju s strokovnimi argumenti neuspeąno boril ľe Wilhelm Griesinger v prejąnjem stoletju, temveč tudi politični. Politična gibanja v Evropi in ZDA, ki so se borila tudi za pravice duąevno bolnih, so prispevala k skrbi za boljąi standard bolnikov. Koncept psihiatrije v skupnosti zajema poleg bolniąničnega in ambulantnega zdravljenja tudi dnevno bolniąnico, stanovanjske skupnosti in delavnice, dnevne centre in klube. Z individulanim načrtom zdravljenja lahko vsakemu bolniku ponudimo njemu primeren način zdravljenja in rehabilitacije, tako da se čim prej in čim bolj aktivno vklopi v svoje prejąnje okolje in obdrľi stike s svojci in prijatelji.

Zelo pomembno je spremembe zdravstvenega sistema skrbno načrtovati in ne krčiti bolniąničnih kapacitet, preden so dobro vpeljane nadomestne strukture v skupnosti.

Dr. Nevenka Podrugovac Prcić je v svojem predavanju o dinamiki zdravljenja hospitaliziranih in ambulantnih shizofrenih bolnikov poudarila pomen dobrega zdravljenja shizofenega bolnika ob prvi hospitalizaciji, ko je poleg pravilnega medikamentoznega zdravljenja ąe kako pomembno vzpostaviti dober delovni odnos z bolnikovo druľino, jim nuditi informacije in oporo. Potrebno je pripraviti individualni dolgoročni načrt zdravljenja. Na ta način preprečujemo nekoč klasično usodo kroničnega shizofrenega bolnika, ki ostaja v bolniąnici ali azilu sam, zavrnjen tudi od najbliľjih svojcev, ki niso dobili pomoči takrat, ko so jo potrebovali.

Navduąilo nas je pregledno predavanje doc. dr. Ivana Urliča, ki ima poleg obseľnega teoretičnega znanja tudi bogate izkuąnje s skupinami oseb s psihozo. Predaval je o uporabi skupinsko-analitičnih principov v skupinski psihoterapiji shizofrenih bolnikov. Pri delu s psihotičnimi bolniki se je dobro spomniti na misel Fride Fromm Reichmann, ki pravi, da potrebujemo desetletje, da bolnika razumemo, drugo desetletje, da z njim vzpostavimo kontakt, in tretje, da vse to uporabimo v terapiji. V terapiji je torej pomembna selektivnost - zahtevnost terapije prilagajamo intenziteti simptomatike. Npr. bolnik z akutno psihotično simptomatiko, ki potrebuje bolniąnično okolje - bolniąnica bi mu ta morala nuditi varen okvir za korektivno simbiotično izkuąnjo - priviligirani regresivni ambient. Hkrati se mora terapevt veseliti večje avtonomije bolnika in se prilagoditi njegovemu napredku. ®e v bolniąnici lahko uporabljamo skupine celo za delo z akutno psihotičnimi, npr. v obliki terapevtskih skupnosti. V ambulantnih pogojih vzpostavlja tudi pihotični bolnik z zdravnikom transferni odnos, ki je lahko regresiven ali ambivalenten. bolniku moramo nuditi kontinuiteto zdravljenja - varen prostor. V tej fazi lahko napravimo poskus premika tehnike k načelom grupne alaize - uporaba prostih asociacij, analizira se vse, kar se pokaľe v skupini tui in sedaj, uporablja se manifestna vsebina za analizo latentnega. Vse to je seveda treba uporabljati previdno in ne v smislu zadovoljevanja terapevtovega narcizma. Dr. Ulrić je opisal zaľelene lastnosti terapevta, ki naj bi izľareval neposesivno toplino, empatijo in spontanost, seveda dobro obdelano z lastno edukacijo. Terapevt mora imeti občutek za kolektivno in individualno in znati pravilno izmenjavati vlogo leaderja in conducterja v skupini. predavanje je zaključil s prikazom primera iz svoje prakse - skupina psihotičnih bolnikov se je v celoti pojavila na seansi kljub realni nevarnosti v času vojne na Hrvaąkem - kohezivnost grupe je nekako ľe presegla meje realitete.

Drugi dan ąole se je začel s predavanjem dr. Jasne Burnač ©tefok z naslovom Integracija različnih psihoterapevtskih postopkov v psihoterapevtskem pristopu k psihotičnemu bolniku. slikovnito in nazorno nam je prikazala, kako pomembna je komunikacija z bolnikom. Osebe s psihozo so mnogo bolj občutljive na nebesedni del komunikacije in tako imenovana double bind sporočila. Predavateljica je educirana v gestallt psihoterapiji in druľinski psihoterapiji. Pri svojem delu uporablja tudi tehnike sproąčanja in kreativne tehnike npr. z barvami in glino. Prikaz je zaključila z zelo pomembno mislijo, ki se ľal pri nas ąe nekoliko zanemarja, da je zelo pomembno, da bi morali terapevti, ki delajo s psihotično populacijo negovati svojo osebnost, si vzeti dovolj prostega časa in se ne preobremeniti s ątevilom bolnikov, sicer postanejo kontraproduktivni.

Sledila sta dva prikaza primerov, ki jima je sledila ľivahna razprava.

Popoldne je bila na sporedu okrogla miza z naslovom Izobrazba terapevtov za skupinsko spihoterapijo psihoz, ki jo je voditelj Eduard Klain, svetovno priznani hrvaąki skupinski psihoanalitik, vodil kot srednjo skupino. K besedi je pozval tudi mlająe udeleľence, ki so si sicer v razpravah teľje izborili besedo.

Sledila je skupna večerja, po kateri so temperamentnejąi udeleľenci ąole zapeli ob kitari. Sproąčen večer je botroval precejąnjemu soipu na jutranjem delu programa naslednjega dne, ki je obsegal predavanje dr. Ivana Krpana o psihoterapiji shizofrenije v sistemski psihoterapiji. Sledil je prikaz primera druľinske psihoterapije. Po burni razpravi, ki je bila značilna za celotno dubrovniąko ąolo psihoterapije prihoz, smo imeli prosto popoldne, zvečer pa smo se udeleľili klasičnega koncerta v Kneľevem dvoru.

Predzadnji dan je bil posvečen zdravilom. Uvodno predavanje o psihodinamskem pomenu psihofarmakov pri shizofeniji je pregledno podala dr. Marija ®unter Nagy iz Ljubljane. Poznavanje teg apodročja je izrednega pomena, saj nam pomaga razumeti, zakaj lahko pride do nesodelovanja pri jemanju zdravil, kar vemo, da je pomemben vzrok za relaps psihoze. Poleg izbora pravega zdravila v pravi dozi in aplicirane na najbolj za bolnika sprejemljiv način je poznavanje psihodinamskega pomena prihofarmaka za posameznega bolnika eden od temeljev optimalne psihofarmakologije.

Durdica Sivič nam je predstavila dnevno bolnico v psihoterapiji psihoz. Razpravo je vodil avstrijski prihoanalitik Rainer Danzinger, ki je podal naslednje predavanje o kombiniranem psihofarmakoloąkem in psihoterapevtskem zdravljenju, ki je za psihotine bolnike postalo pravilo. Psihofarmakoloąko smo po zaslugi starejąih kolegov slovenski psihiatri dobro izobraľeni, psihoterapija kot del kompleksnega zdravljenja psihoz pa si ąele utira svoje mesto v naąi prishiatriji.

Prof. dr. Ljubomir Hotujac je v svojem predavanju podal nam ľe dobro znano farmakologijo novejąih antipsihotikov risperidona in olanzapina. Prof. dr. Vera Folnegović ©malc pa je predstavila njihove izkuąnje z risperidonom in olanzapinom, ki so primerljive z naąimi, kot se je pokazalo v razpravi.

Zelo zanimiv je bil zadnji dan srečanja, ko je italijanska psihologija Roberta Siani predstavila integrirani pristop v zdravljenju psihotičnih bolnikov iz univerzitetne klinike v juľni Veroni. Delo je skupinsko, sodelujejo psihiater, psiholog, socialni delavec in medicinske sestre. Bolnik si lahko izbere člana skupine, ki mu kot osebnost najbolj ustreza in ta ima z njim največ neposrednega stika. Posebno pozornost posvečajo članom druľine ali socialne skupine, iz katere bolnik izhaja. Terapevtska strategija se izdela za vsako specifično psihotično situacijo. Izrednega pomena je kohezija osebja, recipročnost informacij za vsakodnevne detajle. Teoretsko se v veliki meri oslanjajo na Kohutovo psihologijo selfa. Svoj pristop so razvijali 20 let, odkar jeih je v to nekako prislilila italijanska psihiatrična reforma z ukinitvijo velikih drľavnih psihiatričnih bolniąnic. Velik uspeh njihovega zdravljenja dokazuje zelo majhen odliv (menda vsega 10 bolnikov) pomoči potrebnih v bliľnje zasebne sanatorije, ki lahko nudijo dolgo leľalno dobo.

Zadnji dogodek na srečanju je bila izredno poučna izkuąnja v srednji skupini, ki jo je vodila italijanska psihoanalitičarka Ana Maria Traveni. Namesto napovedane supervizije po fish bowl metodi, za katero nas je zadnji dan ostalo premalo, smo si v srednji skupini osveľili spomin o ľe prej predstavljenem primeru psihoanalitsko vodene skupine psihotičnih oseb. Dr. Branka Restek nam je ponovno prebrala del dogajanja v svoji skupini.

Ana Maria Traveni nas je mojstrsko vodila od predstavljene skupine v aktualno dogajanje v naąi tedanji srednji skupini.

Srečanje je bilo delovno in druľabno polno doľivetje, k čemur je gotovo prispeval Dubrovnik s svojim slikovitim ambientom, najpomembnejąa pa je bila dobra druľba, v kateri smo si izmenjavali vtise in novo znanje.

Za sponzorstvo se zahvaljujemo Plivi Ljubljana. 

	prejąnji članek	naslednji članek