Če predsedniku Zdravniąke zbornice Slovenije as. mag. Marku Bitencu dr. med. zastavimo vpraąanje, zakaj je delovanje Zbornice tolikokrat naperjeno proti zdravstvenim zavodom, nam razloľi, da se interesi direktorja razlikujejo od hotenj v zavodu zaposlenih zdravnikov. Zbornica pa je zato tu, da zastopa zdravnike in ne direktorje, čeprav so tudi ti običajno zdravniki. Ob tako prepričljivem odgovoru ostanemo brez besed, vendar globoko v sebi čutimo, da je prepoceni. Trdim, da sploh ne gre za kriľanje interesov med Zbornico in direktorji, ampak med Zbornico ter privrľenci preventive, dispanzerske obravnave in drugih oblik druľbene medicine.

Medtem ko kurativo lahko izvajamo tako v zasebnih ambulantah kot druľbenih in zasebnih zavodih, pa socialno-medicinske metode dela ostajajo domena druľbenih zavodov. Take so izkuąnje doma in v svetu. Če smo v ustavo zapisali, da smo socialna drľava, tudi druľbene medicine ne bomo mogli pomesti pod preprogo. Posebno ker izvedenci Evropske zveze, kjer je po novem v prvem planu preventiva, ne trdijo več, da je potrebno vso osnovno zdravstvo sprivatizirati. Čez noč so spoznali, da so naąi zdravstveni domovi idealna osnova za izvajanje druľbene medicine. Torej ne gre za spor med Zbornico in direktorji zavodov, ki lahko za druľbeno medicino nimajo nobenega posluha ali so z eno nogo ľe v zasebni praksi, ampak med Zbornico in tistimi njenimi člani, ki so si druľbeno medicino izbrali za poglavitni cilj zdravniąkega poslanstva.

Zbornica trdovratno trdi, da naj ostanejo samo tisti zdravstveni domovi, ki bodo po nebrzdani privatizaciji ohranili kritično maso za preľivetje. Očitno ne gre toliko za Zbornico kot za stranko zasebnikov, v katero moramo biti hočeą nočeą včlanjeni vsi slovenski zdravniki. Vendar bi bilo tudi to znosno, če Zbornica ne bi gledala samo na zdravniąke pravice, ampak tudi na delovanje zdravstva.

Koliko zdravstva bomo sprivatizirali in koliko druľbenih zavodov bomo ohranili, je izključno politično vpraąanje. S takimi odločitvami naj se ukvarjajo stranke in drľavni zbor. Zbornica pa bi se morala posvečati strokovnim in stanovskim zadevam ter se izogibati političnim opredelitvam. Drugače bomo rabili eno zbornico za zasebnike in drugo za pristaąe druľbene medicine. Večkrat bi se morali spomniti tudi na pravilo, da zdravnik ne sme biti preveč zagret politik, ker to lahko odvrne pomoči potrebne bolnike, ki imajo drugačno politično opredelitev.

Za podkrepitev doslej povedanega navajamo seznam zobozdravstvenih storitev. Zagotovo je najbolj poklicana Zbornica, da ga sestavi in finančno ovrednoti. Tu pa se za boľjo voljo ustavite! Nikar ne svetujte, kaj lahko ostane v obveznem zdravstvenem zavarovanju in kaj lahko bolniki plačajo sami! Scenarij je predvidljiv. Ko bodo zavarovanci in sindikati ąli na ulice, si bodo politiki umili roke, čeą da so slovenski zdravniki tako predlagali. Kaj nam je tega treba? Ali nismo zadnja leta ľe dovolj omajali naą ugled? Dosedanje generacije zdravnikov so zdravile in krepile zdravje, mi pa naj bi bolnikom krčili zagotovljeno zdravstveno varstvo. Prepustimo to politikom, ki bodo prej ali slej morali na ponovne volitve. 

	prejąnji članek	naslednji članek