Drugi slovenski kongres preventivne medicine, ki je potekal od 6.-10. junija 1998 na kroľni poti po Jadranskem morju do Grčije in nazaj, je bil nedvomno odraz 24-letnega neutrudnega in uspeąnega dela članov Sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniąkega druątva. 

Priprave na kongres, ki smo si ga zamislili nekoliko drugače, kot potekajo običajni kongresi, so potekale ľe od začetka leta 1997. Programski odbor je na podlagi poznavanja problematike s področja varovanja zdravja ljudi in človekovega okolja ter potreb po izmenjavi znanja in mnenj temeljito razmislil o vsebini kongresa. Med tem pa je organizacijski odbor vse svoje sile usmeril v nelahko organizacijo kongresa, ki naj bi potekal na ladji, ki bo plula po Jadranskem morju. Čas je zaradi zadolľitev v zvezi z organizacijo kongresa, ki so jih vsi člani programskega in organizacijskega odbora opravljali poleg svojega rednega dela, mineval ąe hitreje kot sicer. Kljub zelo ugodni ceni potovanja, ki ni presegala stroąkov petdnevnega bivanja v povprečnem hotelu, nas je vsake toliko časa obąel tudi rahel dvom, kako bodo kolegi sprejeli kongres na ladji. Ko pa so začele prihajati prve prijave in telefonski klici je bil dvom odveč.

6. junija se je na grąki ladji El Venizelos zbralo 190 udeleľencev kongresa in 30 druľinskih članov, ki so se udeleľili samo potovanja. ®e prvi večer je bilo na sprejemu ob 75-letnici Inątituta za varovanje zdravja RS, prijetno in sproąčeno vzduąje, ki se je nadaljevalo ves čas poteka kongresa. 7. junija zjutraj je bila uradna otvoritev kongresa s pozdravnimi nagovori drľavne sekretarke za zdravstvo prim. Dunje Piąkur Kosmač, dr. med., prim. Metke Macarol Hiti, dr. med., direktorice IVZ RS, predsednika sekcije za preventivno medicino pri SZD mag. Dominika Komadine, dr. stom. in predsednika Druątva za zdravje srca in oľilja Slovenije, dr. Josipa Turka, dr. med.. Pozdravil nas je tudi kapitan ladje. Nadaljevalo se je s strokovnim delom, ki je potekalo v dveh dvoranah, dopoldan in popoldan. Kongres je potekal v obliki plenarnih zasedanj, delovnih skupin in razgovorov o aktualnih temah, ki so jih usmerjali moderatorji.

Namen kongresa je bil predvsem predstaviti doseľke in novosti na področju preventivne medicine. Strokovni del je bil razdeljen v 6 sklopov in sicer: varovanje zdravja potnikov, raziskave na področju preventivne medicine; promocija zdravja; zdravstvena ekologija ; presejalni testi; primarno zdravstveno varstvo.

Kongres se je pričel s ąestimi plenarnimi predavanji. Zdravje prebivalcev je v razvitih demokratičnih sistemih ena od najpomembnejąih vrednot in zagotavlja trdno osnovo za socialni, kulturni in ekonomski razvoj naroda, je poudarila Dunja Piąkur Kosmač v plenarnem predavanju Primarno zdravstveno varstvo - pogled v prihodnost. Osvetlila je pomembnost nalog na področju primarnega zdravstvenega varstva in predstavila najpomembnejąe usmeritve, ki so: izboljąanje informacij za napredek in razvoj javnega zdravstva, hitro obravnavanje zdravja ter usmerjanje zdravstvenih odločitev v krepitev zdravja in preprečevanje bolezni.

Nacionalni akcijski plan na področju ekologije in zdravja je predstavila Metka Macarol Hiti in poudarila, da je v njem posebna pozornost posvečena ľivilom in pitni vodi, kopalnim vodam, zraku v bivalnem in ľivljenjskem okolju, hrupu, neionizirnem sevanju, varovanju zdravja pri delu, poąkodbam in zaatrupitvam.

Avtorja predavanja Promocija zdravja v primarnem zdravstvenem varstvu, Dominik Komadina in Ivan Erľen, sta definirala, da je promocija zdravja proces, ki omogoča ljudem, da sami nadzirajo in izboljąujejo svoje zdravje. Za tak pristop sta značilni mobilizacija ljudi in zdravju naklonjena javna politika, kar je trajna obogatitev teorije in prakse preventivne medicine.

Dejavniki, ki vplivajo na staliąča in preventivno delo zdravnikov sploąne medicine je bil naslov plenarnega predavanja Igorja ©vaba in Danice Rotar Pavlič, iz katerega je zvenelo, da ima osnovna zdravstvena dejavnost znotraj zdravstva največ moľnosti, da prispeva h krepitvi in varovanju zdravja, saj imajo zdravniki sploąne medicine najpogostejąi neposredni stik s prebivastvom.

Presejalni programi so pomembno medicinsko orodje za zgodnje odkrivanje skritih bolezni ali hib, vendar samo, če so dobro pretehtani glede na moľne dobre in slabe posledice, je poudaril Marjan Premik v predavanju Vrednotenje presejalnih testov. Uvajanje presejalnih programov v nacionalne zdravstvene preventivne programe zahteva njihovo temeljito ovrednotenje. Utemeljitev vsakega presejalnega programa mora vsebovati oceno usklajenosti z zahtevami Svetovne zdravstvene organizacije o presejalnih programih, skupaj z ovrednoteno oceno glede na njihovo zdravstveno učinkovitost in ekonomsko upravičenost.

Turizem predstavlja najmočnejąo in najhitreje razvijajočo se gospodarsko panogo, saj se ątevilo potnikov vsako leto povečuje za pribliľno deset odstotkov. Letna svetovna statistika zabeleľi več kot 500 miljionov potovanj v mednarodnem prometu, sta v plenarnem predavanju Svetovanje, cepljenje in zaąčita z zdravili potnikov prikazali Alenka Kraigher in Ada Hočevar Grom. Poudarili sta pomembnost svetovanja, cepljenja in zaąčite z zdravili pred potovanjem in predstavili organiziranost dejavnosti v Inątitutu za varovanje zdravja in območnih zavodih za zdravstveno varstvo. Ocenili sta pomembnost stalnih strokovnih povezav med strokovnjaki, Ministrstvom za zdravstvo, Zdravstveno inąpekcijo, obmejnimi organi in organizatorji potovanj.

Kongres se je nadaljeval v delovnih skupinah in razgovorih o aktualnih temah, kar so usmerjali moderatorji.

V sklopu prispevkov Potovalna medicina so avtorji prikazali rezultate svetovanja, cepljenja in zaąčite z zdravili v ambulatnah za potnike v mednarodnem prometu. Prikazana je bila vloga zdravstvene inąpekcije v zvezi z mednarodnim prometom, varovanje zdravja zaposlenih na prekooceanskih ladjah ter vloga farmacevtov pri skrbi za zdravo potovanje. V razpravi se je izoblikovalo mnenje, da je to posebna veja medicine, ki se vedno bolj razvija in vključuje tudi mednarodne obveznosti drľave za zavarovanje zdravja posameznikov in vseh prebivalcev.

V sklopu Zdravstvena ekologija so se zvrstili ątevilni prispevki, v katerih so avtorji prikazali nove izsledke o vplivih oklja na zdravje ljudi in vlogo območnih zavodov za zdravstveno varstvo pri preprečevanju izpostavljenosti vplivom okolja posebnih skupin prebivalcev. Strinjali so se, da je pomen stalnega spremljanja obremenitev okolja in parametrov, ki lahko vplivajo na zdravje prebivalcev zelo velik in da je spremljanje nujno potrebno.

V sklopu Primarno zdravstveno varstvo so avtorji poudarili smeri razvoja in vlogo pri promociji zdravja. Ocenjevali so vplive vpetosti v druľbeno okolje, negativne vplive stanja gospodarstva in demografskih sprememb ter prikazali, kako se okolje odraľa v preventivnem delu zdravnikov sploąne medicine, farmacevtov, patronaľne sluľbe, perinatalnega zdravstvenega varstva, delu zdravniąkih komisij. 

Avtorji so v sklopu Presejalni programi po izhodiąčih, da morajo zdravstveno (izbor kakovostnih parametrov glede na ponovljivost, občutljivost, specifičnost, napovedno vrednost) in ekonomsko (CBA, CEA, CUA) analizo spremljati vselej ugotovitve o moľnih etičnih in psiholoąkih posledicah ter načrt izobraľevalne, informacijske, organizacijske in finančne podpore predlaganemu presejalnemu programu, predstavili presejalne programe, ki ľe potekajo. Posebej so izpostavili etične probleme pri ątevilnih presejalnih testih nosečnic. Sklop so zaokroľili s predstavitvijo programov presejanja na področju transfuzijske dejavnosti, zgodnje preventive osteoporoze, odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu, odkrivanja nosilstva S. aureus pri osebah, ki pridejo v stik z ľivili, okuľenih s Chlamydia trachomatis ali s HIV. Poudarili so, da mora uvedbo novega presejalnega programa odobriti pristojno nacionalno telo (nepristranska večdisciplinarna komisija), ki opravlja tudi nadzor nad izvajanjem sprejetih in standardiziranih programov.

Raziskovanje je zelo pomembno in prispeva pomemben deleľ k izboljąanju zdravja ljudi. V sklopu Raziskave na področju preventivne medicine so bili predstavljeni rezultati razsikav o spolnem vedenju Slovencev, vplivu tranzicije na zdravstveno stanje in poloľaj uporabnika zdravstvenega varstva, povezanosti med dejavniki tveganja in pojavnostjo ateroskleroze, vplivu dejavnikov tveganja na teľo prometne nezgode, vplivu in posledicah rabe alkohola, prehranskih navad ter raziskav na področju cepljenja proti otroąki paralizi in tetanusu ter laboratorijski diagnostiki pneumokokov.

Da strategija za promocijo zdravja, ki jo razvijamo pri nas, terja vsebinske, strokovne in organizacijske spremembe na področju zdravstevne politike in operativne prakse, je bil moto sklopa Promocija zdravja, v katerem so se zvrstili prispevki, s katerimi so avtorji predstavili svoje delo in prizadevanja za izboljąanje zdravja ljudi od rane mladosti do pozne starosti, v povezavi z delom ali vključitvijo v razne kolektive. Prikazani so bili problemi in pristopi k razreąitvi na področju zlorabe drog, alkoholizma, spolno prenesenih bolezni, sladkorne bolezni, bolezni srca in oľilja.

Potekalo je tudi omizje na temo Izobraľevanje na področju preventive, kjer so udeleľenci razprave kritično ocenili pomanjkljivosti izobraľevalnih programov in izpostavili nujnost po usklajenem delovanju zdravstvenih ąol pri pripravi vsebin.

Virtualno knjiľnico, kot moderen način pristopa do strokovne literature, je v ľal prekratko odmerjenem času, predstavila Tatjana Berger z Inątituta za varovanje zdravja. 

Udeleľenci kongresa smo si z zanimanjem ogledali ambulanto na ladji in se seznanili z načinom dela te posebne ambulante.

V predverju dvoran se je vsak dan spreminjala razstava lično oblikovanih prispevkov v obliki posterjev, skupaj jih je bilo okoli 50, s sporočili o delu in rezultatih z vseh področij preventivne medicine.

Zadnji dan kongresa je potekala redna skupąčina sekcije, na kateri je bil ob kratki razpravi in obljubi, da bodo naknadno posredovane dopolnitve in pripombe, sprejet Statut Sekcije za preventivno medicino, v katerem je opredeljena bogata vsebina nalog na raznih področjih medicine. Z novim statutom sta bili ustanovljeni Stalna strokovna skupina za potovalno medicino in Stalna strokovna skupina za imunoprofilakso.

Sploąen vtis o kongresu smo zaznali iz sproąčenih izrazov na obrazih udeleľencev in predavateljev. Z zanimivim načinom podajanja strokovnih izsledkov, kar je mimogrede tudi velik korak naprej v primerjavi s prvim kongresom na Bledu, so predavatelji poskrbeli, da sta bili dvorani vse dni dobro zasedeni. Okolje kongresa je bilo stimulativno, saj sta bila tako Pozejdon kot Eol povsem naklonjena preventivni medicini. Uradni strokovni del se je sicer končal v dvoranah, ľivahne strokovne razprave pa so se nadaljevale na ladijskih hodnikih in v avlah ter predvsem na palubi, ob prijetnem ąumenju valov in modrini morja in neba.

Za prijetno vzduąje je skrbela tudi ladijska posadka (vsi od receptorjev in sobarjev do kuhinjskega osebja in poveljstva ladje so bili moąki), ki so nam pripravljali okusne obroke in svečano večerjo ob zaključku kongresa, na kateri se je kapitan, kot je to običaj, rokoval in nazdravil z vsakim udeleľencem posebej.

Seveda smo vse pomembne dogodke tudi ovekovečili in v arhivu sekcije je obseľen album slik, ki jih je v fotografski aparat ujel priznani slovenski fotograf Aleą Fevľer.

V kratkem bo iząel tudi zbornik predavanj, v katerem bodo v celoti objavljeni izbrani prispevki s kongresa. Na 2. slovenski kongres preventivne medicine pa bodo udeleľence spominjale tudi mornarsko modre majice, ki so dopolnjevale celostno podobo kongresnega materiala v modrih odtenkih.

Organizatorji upajo, da ni preambiciozno mnenje, da je skrbno načrtovano srečanje ponudilo dovolj vsebin in moľnosti za izmenjavo mnenj, ki bodo prispevali k strokovnemu napredku in razvoju preventivne medicine pri nas in kar bo pripomoglo pri reąevanju problemov pri vsakodnevnem delu in oblikovanju strategije preventivne medicine na področju varovanja zdravja prebivalstva in človekovega okolja v Sloveniji. 

	prejąnji članek	naslednji članek