Ozko strokovni del kongresa so predstavljale naslednje teme: nova zdravila in oprema, anestezijske tehnike za različne ambulantne kirurąke posege, pediatrična ambulantna anestezija, izbor in priprava bolnikov, bolečina, merila za varen odpust iz bolniąnice ter pooperativni zapleti, trendi in organizacijsko finančni vidiki.

Kongres je bil sicer res anestezioloąki, mnogo tem, ki so jih predstavili, pa je posegalo na področje zdravstvenega menedľmenta. Osnovni razlog za obstoj in razvoj ambulantne kirurgije in anestezije je denar, natančneje ľelja po zmanjąevanju stroąkov (cost reduction). Za uspeąen razvoj ambulantne anestezije je potreben interes tistih, ki nacionalni denar za zdravstvo zbirajo in razdeljujejo, politična in vladna podpora, nacionalna organizacija za ambulantno anestezijo in vpeljava samostojnih enot (free standing units), ki imajo svoje mize, kirurge, anesteziologe in administratorje. Pogoj za ekonomsko racionalno poslovanje je plačilo za storitev (fee for service). Po izkuąnjah iz Anglije, kjer je ambulantna anestezija za evropske razmere dobro razvita, je obrat (throughput) bolnikov sicer hiter, bolniąnični hotelski stroąki odpadejo, manj je izgubljenih delovnih dni, celotna poraba zdravstvenega denarja pa ni manjąa, ker tak sistem v enakem času "obdela" več bolnikov kot bolniąnični. Pri analizi stroąkov (tu so ąe posebej prednjačili Američani) so poudarili, da je čas, porabljen v operacijski dvorani najdraľji, takoj za njim pa čas v prebujevalnici. Ker v obeh primerih cena osebja predstavlja največji deleľ v ceni, skuąajo uvajati t.i. fast-tracking concept, pri katerem bi bolnika po operaciji prestavili v drugostopenjsko "okrevalnico" z malo osebja in monitoriranja ter bi tako preskočili klasično prebujevalnico (recovery). Pomembno je razviti stroąkov zavedajoče se okolje (cost-concious enviroment) ter sproti preverjati kakovosto in upravičenost posameznih metod in sredstev, ki jih uporabljamo. Prav tako je pomembno spremljati zadovoljstvo in zahteve bolnikov in pri njih ustvarjati realna pričakovanja (create patient expectations) glede vpliva anestezije na njihovo počutje (npr. moľnost slabosti in bruhanja, določena stopnja bolečine, motnje koncentracije ipd.). Pri ustrezno in zadostno informiranih bolnikih je nenačrtovanih pooperativnih sprejemov v bolniąnico manj. Izbor in priprava bolnikov ter odločitev, kdaj je bolnika varno odpustiti domov, ni odvisna zgolj od strokovnih kriterijev, temveč v veliki meri tudi od socialnih, pravnih in organizacijskih dejavnikov.V ambulantnih enotah naj bi zato delali le najbolj izkuąeni in spretni kirurgi in anesteziologi, nikakor pa ne začetniki.

Ob vsem sliąanem je bilo očitno, da so razlike med Evropo in Ameriko zelo velike, da so izkuąnje različnih drľav slabo primerljive in da so oblike in obseg vmeąčenosti ambulantne kirurgije in anestezije v različnih zdravstvenih sistemih različne. Na trende, ki jih, kot večinoma na vseh drugih področjih, ustvarjajo Američani, pogosto močno vplivajo interesi zdravstvenih korporacij, zavarovalnic in ambicije posameznikov. Ko bo Slovenija začela snovati lastno obliko ambulantne kirurgije, bodo izkuąnje evropskih drľav verjetno primernejąe. Anestezija bo morala pri tem seveda aktivno sodelovati, saj bo ąlo za oblikovanje načina, pogojev in cene dela. Ob teľnjah, da bi delovanje anestezije raząirili na t.i. perioperativno medicino in da bi ambulantno opravljali vedno zahtevnejąe operativne posege pri vedno bolj bolnih ljudeh, naraąčajo obremenitve anesteziologov in verjetnost večjih perioperativnih zapletov. Zato je bilo na kongresu moč sliąati, predvsem iz Anglije, tudi bolj zadrľana mnenja o smiselnosti takąnega razvoja ambulantne anestezije. Obstaja namreč utemeljena skrb, da bi utegnili interesi zasluľka predstavljati nevarnost za bolnike. Po "organizacijskem" sklopu predavanj se je na koncu pokazalo, da pravzaprav ni jasno, zakaj bi naj ravno anesteziologi promovirali in zagovarjali ambulantno anestezijo, saj so razlogi za njeno uvajanje predvsem finančni in politični.

Kakorkoli ľe, neobstoj sodobnih oblik ambulantne kirurgije pomeni zaostanek v slovenskem zdravstvu.

O organizaciji kongresa, ki je potekal v slabo vzdrľevani stavbi z imenom Auditorium v Palmi de Mallorci, bi lahko rekli, da ©panci ąe zdaleč niso vloľili vanjo dovolj prizadevnosti in organizacijskih sposobnosti. Mallorca je konec junija ľe preplavljena z rekami turistov, ki drvijo sem ter tja in odkljukavajo "must see" turistična mesta na svojih seznamih. Resnično vreden ogleda je zaradi svoje relativne neokrnjenosti in izjemnih razgledov le severni del otoka, vendar tudi ta le zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, ko te reke ąe spijo ali pa ľe odtečejo v turistična geta na juľnem in vzhodnem delu otoka.

Zahvaljujeva se druľbi Lek in turistični agenciji Thalata, ki sta nama omogočili udeleľbo na kongresu. 

	prejąnji članek	naslednji članek